V letih od 1766 do 1787 je na Kranjskem deloval zdravnik, naravoslovec, etnolog in gornik Balthasar Hacquet. Bil je zdravnik v Idriji in kasneje profesor na ljubljanskem liceju. Ukvarjal se je tudi z raziskovanjem rastlinstva. Hacquetovo najpomembnejše botanično delo z naslovom Plantae alpinae Carniolicae (Kranjske alpske rastline) je izšlo leta 1782 na Dunaju. V njem je opisal 12 rastlin, ki rastejo v kranjskih Alpah in v Istri in ki so bile po njegovem mnenju nove, še neopisane rastline. Vse je imenoval po krajih, po nahajališčih in jih tudi narisal. Herbarijski primerki nekaterih so se ohranili v zbirki, ki jo hrani PMS. V triglavskem pogorju je našel triglavski dimek (Crepis terglouensis) in triglavski svišč (Gentiana terglouensis). Odkril je novo vrsto grintavca, znamenito Scabioso trento, in jo nabral za herbarijsko zbirko.
Pola s triglavskim dimkom (Crepis terglouensis), ki ga Hacquet nabral na pobočju Triglava in uvrstil med jajčarje (Leontodon terglavense). Foto: David Kunc
Pola s triglavkim sviščem (Gentiana terglouensis). Na njej zgoraj je tudi primerek, ki ga je nabral Hacquet. Foto: David Kunc
Pola s »skrivnostnim trentarskim grintavcem« oz. Scabiosa trenta. Rastlino naj bi Hacquet nabral na pobočjih Triglava, a je potem tam izumrla. Zaman so jo iskali številni botaniki, tudi Julius Kugy. Kasneje so ugotovili, da Hacquet ni našel nove vrste grintavca, ampak na krasu rastočo bledo obloglavko (Cephalaria leucantha). Foto: Ciril Mlinar Cic