Avtorica je s pomočjo temeljitega pregleda literaturnih, herbarijskih, arhivskih in drugih virov ter lastnih spoznanj pregledno in strnjeno predstavila vrsto, ki ne sodi samo med spomenike slovenske narave, ampak tudi med spomenike slovenske kulture.
Blagajev volčin je vrsta, o kateri so največ pisali in ki je vzbudila največ zanimanja. Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju grofu Blagayu prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagay jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je opisal in imenoval po najditelju Blagajev volčin (Daphne blagayana). Poslal jo je tudi H. G. L. Reichenbachu za njegovo herbarijsko zbirko Flora Germanica exsiccata. V tedanji Evropi je nova vrsta pomenila pravo botanično senzacijo in že naslednje leto (1838) jo je prišel gledat saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na kraljevski obisk je grof Blagay postavil več kot štiri metre visok spomenik kralju, njegovemu obisku in blagajki, ki so jo začeli imenovati kraljeva roža. Spomenik je edinstven pri nas in je pomemben del naše kulturne dediščine. Prof. dr. Tone Wraber ga je opisal kot »star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem«.
Blagajev volčin je bil dvakrat odkrit in dvakrat opisan kot nova vrsta iz rodu volčinov. Leta 1780 je J. M. Lerchenfeld v okolici mesta Brašov v današnji Romuniji našel volčin, za katerega je bil prepričan, da je alpski volčin (Daphne alpina). Na podlagi njegovega herbarijskega primerka ga je J. F. Schur leta 1866 opisal kot novo vrsto in ga po najditelju imenoval Lerchenfeldov volčin (Daphne lerchenfeldiana). Šele leta 1884 so ugotovili, da je Blagajev volčin (Daphne blagayana). Po botaničnem kodeksu ima po načelu prioritete prednost prvo veljavno opisano ime in to je Blagajev volčin.
Več kot trideset let je bila Gora nad Polhovim Gradcem edino nahajališče Blagajevega volčina na Slovenskem. Leta 1871 pa ga je muzejski kustos Karel Dežman našel na Jetrbenku, kasneje so našli še več nahajališč. Našli so ga na Štajerskem v hribih nad spodnjim tokom Savinje, na Kozjanskem, v okolici Vrhnike, na Kočevskem, v dolini Trebuše na Primorskem in v okolici Idrije.
Leta 1856 je Blagajev volčin v Srbiji našel J. Pančić. Kasneje so na Balkanu odkrili še več nahajališč: v Črni gori (1874), Hercegovini (1878), Bosni (1886), Hrvaški (1888), Albaniji (1889), Makedoniji (1892), Bolgariji (1895), Grčiji (1960) in Italiji (1990). Prvič pa je bil pod napačnim imenom odkrit leta 1780 v Romuniji.
Blagajev volčin je vednozelen, malo razvejen grmiček, visok do 30 cm, s poleglimi poganjki. Listi so narobe jajčasti, topi, usnjati, gladki, goli, bleščeči. Cvetovi so v ovršnih, glavičastih kobulih in močno dišijo. Čašni listi so barviti in rumenkasto beli, venčni listi manjkajo. V Sloveniji cveti v marcu in aprilu. Pri nas redko razvije plod in se v glavnem razmnožuje vegetativno.
Blagajev volčin je ostanek terciarnega rastlinstva. Po razširjenosti je ilirsko-karpatska vrsta, po nastanku in sorodstvu pa ga prištevamo k »lovorni« flori.
Raste na apnencu in dolomitu, najbolj pogost pa je na serpentinih v montanskem in subalpinskem pasu, lahko tudi do 1900 m nadmorske višine. Raste v združbah razredov Erico-Pinetea, Vaccinio-Piceetea in Querco-Fagetea.
Strokovnjaki imajo takson v glavnem za enotno vrsto v celotnemobmočju razširjenosti. V dve podvrsti so jih razdelili le v Romuniji in Bolgariji. V romunskih Karpatih naj bi uspevala podvrsta ssp. lerchenfeldiana, v Bolgariji pa podvrsta ssp. kellereri.
Ker se Blagajev volčin lahko razmnožuje tudi vegetativno s potaknjenci, je primerna rastlina za gojenje po vrtovih. Po vrtovih so jo sadili v okolici Čajnice v Bosni. Ko so jo pošiljali v botanične vrtove po Evropi, so potaknjenci prišli tudi do vrtnarjev in vrtičkarjev.
Že Friderik Avgust II. je ob obisku izrazil željo, da bomo Kranjci znali volčin varovati in preprečiti njegovo uničenje. Zaradi ogroženosti so ga zavarovali že leta 1898 skupaj s planiko (Leontopodium alpinum) in je postal tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je uvrščen med ranljive vrste (V).
Blagajev volčin je "ena najlepših – kraljevska roža slovenske cvetane".
|
