Skoraj popolno okostje mamuta, ledenodobnega sorodnika današnjih slonov, je kot naš drugi največji eksponat (večje je le še okostje brazdastega kita, ljubkovalno poimenovano Leonora). Mamut je postal prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Okostje je bilo najdeno ob Nevljici v vznožju Kamniških Alp. Na podlagi raziskav po izkopavanju so paleontologi sklepali, da je okostje ostanek samca, starega okoli 40 let. Živel je pred približno 20.000 leti. Vredno je poudariti, da je to eno najpopolnejših okostij mamuta v Evropi. Mamut je ledenodobni trobčar in sorodnik današnjega slona. Bil je prebivalec mrzlih step, razširjen v severni Evropi, Severni Ameriki in Aziji, v času poledenitev pa je prihajal tudi v južno Evropo. V Sibiriji so v zmrznjenih tleh našli cela mamutova trupla z mesom in dlako vred. Bil je večji od današnjega slona, poraščen z dolgo in gosto rdečkasto rjavo dlako, ki ga je varovala pred mrazom.Prilagoditev na mrzlo podnebje je bila tudi debela plast podkožnega maščobnega tkiva ter maščobna grba na hrbtu in glavi. Imel je majhne uhlje ter dolge in rahlo navzgor ukrivljene okle. Z velikimi meljaki, ki so imeli številne prečne lamele, je uspešno mlel trdo in suho stepsko in tundrsko rastlinje. Mamut je izumrl zaradi spremembe podnebja. V razstavnih prostorih je na ogled verna replika, originalno okostje pa je varno shranjeno v muzejskem depoju.

O neveljskem mamutu je bilo napisanega in predstavljenega že mnogo. Med izkopavanjem okostja, preparacijo kosti in zašcito mamutovih ostankov so nastali mnogi dokumenti (porocila, prošnje, dopisi, slike,…), ki bodo predstavljeni na pričujoči razstavi. Razstavljeni in predstavljeni so bili tudi mnogi originalni primerki in predmeti, ki so sicer shranjeni v depojih in arhivih Prirodoslovnega muzeja Slovenija in Narodnega muzeja Slovenije.