Pirit je eden najbolj pogostih sulfidnih mineralov. Ima značilen kovinski sijaj in je običajno kovinsko rumen oziroma zlat. Nastaja v zelo širokem razponu temperature in pritiska. Zato ga najdemo v magmatskih, sedimantnih in metamorfnih kamninah. Še posebno značilen je za hidrotermalno fazo nastanka, ko je skupaj z galenitom, sfaleritom, kremenom. Pogosto nastane tudi v sedimentu, kjer vlada redukcijsko okolje.

Pirit sestavljata železo (46,55 mas.%) in žveplo (53,45 mas.%). Pogosto nima drugih primesi, kar je pomembno predvsem tedaj, ko ga uporabljajo kot surovino za pridobivanje žvepla oziroma žveplove kisline.

Pirit pogosto tvori popolno oblikovane kristale. Najbolj značilni imajo razvite kristalne ploskve kocke (A) in rombskega dodekaedra (B). Kristali z razvitimi kristalnimi ploskvami oktaedra (C) so redkejši. Progavost je značilna predvsem za kristale pirita z razvitimi kristalnimi ploskvami kocke.Poleg samskih kristalov pirita poznamo tudi kristale dvojčke. Pirit je lahko tudi masiven, v obliki dendritov, drobnih zrn ipd.

Pri procesih preperevanja, oziroma z oksidacijo, nastane iz pirita limonit. Limonit, ki ga sestavljata predvsem minerala goethit in lepidokrokit, tako pogosto tvori psevdomorfozo po piritu. Pri tem se ohrani prvotna kristalna oblika, kemična sestava pa se spremeni.

Najlepši kristali pirita so znani iz Španije, Peruja, Elbe. Tudi v Sloveniji je zelo pogost. Našli smo ga v kristalih, kristalih dvojčkih, masivnega, ali pa nadomešča rastlinske in živalske ostanke. Pirit so nekoč pogosto zamenjevali za zlato. Vzrok temu sta njegova barva in izrazit kovinski sijaj. Vendar pa je zanimivo, da pirit lahko vsebuje primesi zlata. Pri procesih preperevanja, ko nastane limonit, se zlato izloči iz pirita in lahko se koncentrira tudi v gospodasrsko pomembnih količinah!