od 10. 3. 2010 do 18. 5. 2010

Ribniki v Dragi pri Igu na Ljubljanskem barju so nedvomno eden od zanimivejših predelov Barja. Nastali so z zajezitvijo vodotoka Draščica in potoka pod vasjo Dobravica. Namenjeni so bili ribogojstvu, nekateri pa so domnevno nastali zaradi kopanja gline za tedanjo opekarno. Pisni viri omenjajo ribnike že sredi 18. stoletja.

Draga 1

1. Draga je bila leta 1985 proglašena za naravno zanimivost, novembra 2009 z uredbo pa vključena v »Krajinski park Ljubljansko barje«, v katerem so tudi predvidene spremembe in omejitve (na fotografiji). Žal stroka še danes nima odločilne besede pri upravljanju z ribniki, zato se še vedno dogajajo različne nepravilnosti.

2. Občasno praznjenje ribnikov nedvomno precej zmoti vsakodnevni utrip, še zlasti, če je ribnik prazen dlje časa.

3. Težko je verjeti, da je občasno praznjenje ribnikov in požiganje trstja primeren način varovanju ribnikov in njihovega živega sveta.

4. Največji ribnik v Dragi je Veliki ribnik, ki je za gnezdilce zanimiv predvsem na obrobju, odprta vodna površina pa nudi hrano različnim ptičem - racam, ponirkom, kormoranom in drugim.

5. Ribnik Rakovnik, ki je drugi po velikosti v Dragi, še vedno nudi primerne gnezdilne pogoje nekaterim ptičjim vrstam.

6. Šopi trstja nudijo ugodne pogoje za gnezdenje različnim ptičem.

7. Ribnik Špilgut, ki je skromneje obraščen z različnim rastlinjem, je manj primeren za gnezdenje ptičev, se pa nekateri tukaj redno prehranjujejo (čaplje, race).

8. Srednji ribnik je z gnezdilci čedalje skromnejši.

9. Površina Rezanega ribnika ni velika, zaradi poraščenosti pa je zanimiv za številne ptičje vrste.

Draga 2

Draga je sistem pretočnih ribnikov. Tako sta na eni strani ribnika Špilgut, ki se izliva v večji, zanimiv ribnik Rakovnik, na drugi strani doline pa je pet ribnikov, ki se prav tako izlivajo drug v drugega. Najgloblje v dolino sega Zadnji ribnik, ki se izliva v Rezani ribnik, ta pa prehaja v Srednji ribnik. Iz Srednjega ribnika teče voda v Veliki ribnik in iz Velikega v Mali (Prvi) ribnik.

Po površini merijo ribniki skupaj okrog 18 ha, pri čemer je največji Veliki ribnik, ki je meril celih 8 ha, vendar se neusmiljeno zarašča z jelšo, vrbo, tako da se njegova površina opazno manjša. Drugi po velikosti je ribnik Rakovnik, ki meri okrog 6 ha, Mali (Prvi) manj kot 1 ha, Špilgut pa še manj. V zadnjem času sta se »pojavila« še dva manjša ribnika in sicer je eden za Srednjim ribnikom, eden pa ob Rezanem, kar je to ekološko nišo še obogatilo in popestrilo. V desetletjih se je ob in na ribnikih razrastlo različno vodno ter obvodno rastlinje in nastali so ugodni življenjski pogoji za pester rastlinski in živalski svet.

10. Čeprav je Zadnji ribnik že globoko v dolini, posamezni ptiči na njem še vedno gnezdijo, leta 2003 je gnezdil celo par rakarjev Acrocephalus arundinaceus.

11. Mali ribnik nudi primerne pogoje za gnezdenje različnim ptičjim vrstam in je od vseh ribnikov v Dragi najbogatejši s ptičjim svetom.

12. Za strokovno terensko delo, na primer fotografiranje in snemanje, tudi voda ni ovira.

13. Belouška Natrix natrix je najobičajnejši plazilec v Dragi.

14. Razveseljivo je, da na ribnikih v Dragi še vedno živi močvirska sklednica Emys orbicularis, čeprav ne ravno v velikem številu.

15. V Dragi je podleska Muscardinus avellanarius, našega najmanjšega polha, še največ na ribniku Rakovnik.

16. Pižmovko Ondatra zibethicus, ki je eden naših najobičajnejših glodalcev, srečamo tudi na ribnikih v Dragi.

17. Nutrija Myocastor coypus, ki izvira iz Južne Amerike, tudi na ribnikih v Dragi opazno izpodriva bistveno manjšo pižmovko. Medtem ko odrasla pižmovka tehta do dva kilograma, tehta odrasla samica nutrije tudi deset kilogramov.

Draga 3

Posebna dragocenost ribnikov je, da na njih živi močvirska sklednica Emys orbicularis, ki je v Sloveniji maloštevilna. Zanimivi so tudi naši najmanjši polhi, podleski Muscardinus avellanarius na Rezanem ribniku in še posebej na ribniku Rakovnik. Ribniki v Dragi se lahko pohvalijo še z vidro Lutra lutra. Eno, zdaj razstavljeno kot dermoplastika, so našli mrtvo 22. februarja 1995 v Dragi ob potoku; le po zaslugi lovca, domačina Martina Gradišarja, so jo predali Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, kjer je uvrščena v glavno muzejsko razstavno zbirko. Sam pa sem 27. junija 2008 sredi dneva videl skakljati vidro na nasipu med Velikim in Malim ribnikom. Brž ko me je zagledala, je izginila v gosti podrasti nasipa.

18. Za valjenje skrbita pri čopastem ponirku Podiceps cristatus izmenoma oba partnerja, kar je značilno tudi za druge vrste ponirkov.

19. Očitno je valjenje čopastega ponirka Podiceps cristatus pri koncu. Žal je gnezdenje čopastega ponirka v Dragi preteklost (1979, 1983, 1988).

20. Ribniki v Dragi so stalno bivališče malega ponirka Tachybaptus ruficollis, vendar zadnja leta število gnezdečih parov upada.

21. Mladič malega ponirka Tachybaptus ruficollis, ki je ob izvalitvi pokrit z gostim puhom, zapusti gnezdo takoj, ko se dodobra posuši, že spretno plava ali pa ga starša prenašata na hrbtu.

22. Včasih se v Dragi srečamo s črnovratim ponirkom Podiceps nigricollis, ki pa tu ne gnezdi. Zanimiv je svatovsko obarvani (1993), ko ima, med drugim, zlato obarvana »ušesca«; na sliki pa je zimsko obarvani primerek.

23. Občasno ribnike v Dragi, še zlasti Veliki ribnik in ribnik Rakovnik, obišče veliki kormoran Phalacrocorax carbo.

24. Na ribnikih v Dragi se pogosto zadržuje siva čaplja Ardea cinerea, čeprav v dolini Drage ne gnezdi.

25. Drago neredko obišče velika bela čaplja Egretta alba, saj ima tukaj primerne pogoje za prehranjevanje.

26. Velika bobnarica Botaurus stellaris, zelo verjetno že bivša gnezdilka v Sloveniji, včasih še zaide tudi na ribnike v Dragi.

Draga 4

Ribniki v Dragi so nadvse bogati s ptičjim svetom in priložnost imamo, da nekatere vrste pobliže spoznamo. Opazujemo lahko preko 150 ptičjih vrst, od teh nekatere tukaj gnezdijo, večina pa je prehodnih gostov ob selitvi. Draga se lahko pohvali, da na ribnikih gnezdi okrog 13 parov rakarja Acrocephalus arundinaceus, vrste, ki je značilna za sestoje trstja in zato močno ogrožena. Ravno tako gnezdi različno število parov male bobnarice ali čapljice Ixobrychus minutus. Razveseljivo je, da jih je v letu 2009 gnezdilo na ribnikih kar sedem parov! Na ribnikih gnezdijo tudi mokož Rallus aquaticus, bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus in močvirska trstnica Acrocephalus palustris, kakšno leto celo trstni cvrčalec Locustella luscinioides in tamariskovka Acrocephalus melanopogon. Omeniti pa moramo tudi »običajne« vrste: raco mlakarico Anas platyrhynchos, črno lisko Fulica atra, zelenonogo tukalico Gallinula chloropus in malega ponirka Tachybaptus ruficollis. Pred drugo svetovno vojno sta na ribnikih v Dragi gnezdili tudi grahasta tukalica Porzana porzana in mala tukalica Porzana parva. Ob njihovem času pa lahko na ribnikih in v njihovi neposredni bližini srečamo predstavnike prav vseh selilcev.

27. Mladiči male bobnarice ali čapljice Ixobrychus minutus imajo oči temne, starši pa bolj ali manj rumene oziroma celo rdečkaste (samec).

28. Nekaj parov male bobnarice ali čapljice Ixobrychus minutus gnezdi na ribnikih v Dragi. V tridesetih letih opazovanja ribnikov je bilo do sedaj najdeno eno samo gnezdo nizko na vrbovem grmu (slika), vsa ostala pa v trstju nad vodo, redkeje tudi na starem, poležanem trstju.

29. Samica male bobnarice ali čapljice Ixobrychus minutus skrbno in izdatno hrani vedno lačne mladiče.

30. Tudi samec male bobnarice ali čapljice Ixobrychus minutus zelo skrbno neguje svoj naraščaj.

31. Mladiči male bobnarice ali čapljice Ixobrychus minutus zapustijo gnezdo, ko sploh še niso operjeni, vendar že izredno spretno plezajo po bilkah trstja.

32. V Drago zaide tudi bela štorklja Ciconia ciconia, saj posamezni pari gnezdijo na Barju. Do leta 1971 je gnezdil par na dimniku takratne opekarne v Dragi.

33. Včasih prileti v Drago, še zlasti na Veliki ribnik, tudi labod grbec Cygnus olor. Običajno srečujemo bolj posamezne primerke oziroma pare, leta 2002 pa jih je bilo kar 12.

34. Kdaj pa kdaj vidimo v Dragi tudi divje gosi, na sliki je parček sive gosi Anser anser.

35. Raca mlakarica Anas platyrhynchos ima v Dragi svoje stalno domovanje.

Draga 5

Prihodnost živega sveta na ribnikih v Dragi sploh ni svetla, čeprav je biotop proglašen za »naravno zanimivost« (1985) oziroma leži v t.i. »krajinskem parku« Ljubljansko barje (2009).

Upravljanje z ribniki bi morala prevzeti primerna strokovna ustanova, ki bi vzdrževala ribnike po že sprejetih in preverjenih strokovnih merilih, da bi se živalski in rastlinski svet tega posebnega biotopa ohranila in po možnostih še obogatila. Vsekakor bi se morali odpovedati materialnim koristim, ki jih človek danes vse prepogosto kratkovidno postavlja v ospredje in pozablja, da ni središče vesolja, da ni edini na tem planetu in da je sožitje človeka z naravo tudi duhovna vrednota, ki je pogoj za njegovo preživetje. Na sami lokaciji bi bila primerna strokovna, nadzorovana vodstva, združena s predavanji, projekcijami in sploh ozasveščanju ljudi o teh in takšnih naravnih bogastvih, ki se jih premalo zavedamo. Marsikje v Evropi bi bili še kako veseli in ponosni, da v neposredni bližini prestolnice gnezdijo mala bobnarica ali čapljica Ixobrychus minutus, rakar Acrocephalus arundinaceus, bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus, vodomec Alcedo atthis, mokož Rallus aquaticus in druge vrste.

36. Samec race mlakarice Anas platyrhynchos je živahneje obarvan kot samica, kar je pri racah splošen pojav.

37. Še zlasti spomladi ob selitvi srečamo v Dragi regeljca Anas querquedula. Samica je skromneje rjavo grahasta, samec (na sliki) pa je lepih, živih barv.

38. Včasih vidimo na ribnikih čopasto črnico Aythya fuligula - levo samec, desno samica. Leta 1981 sem 15. in 25. junija opazoval samca na Velikem ribniku, gnezdenja pa kasneje nisem zasledil.

39. Mokož Rallus aquaticus, ki je izredno zanimiv predstavnik ptičjega sveta, je v času gnezdenja zelo skrivnosten, gnezdo najdemo le slučajno in še to z veliko mero sreče.

40. Pri iskanju hrane potopi mokož Rallus aquaticus glavo enostavno v vodo in z občutljivim kljunom išče hrano v blatu in mehkem dnu.

41. Mala tukalica Porzana parva je pred desetletji gnezdila na ribnikih v Dragi, danes pa le ob spomladanski selitvi tu in tam kakšna obišče Drago. Je izredno nemirna in hitro teka sem in tja po vodnem rastlinju in bilkah.

42. Tudi zelenonoga tukalica Gallinula chloropus je na ribnikih v Dragi razmeroma običajna gnezdilka.

43. Črna liska Fulica atra živi na vseh ribnikih v Dragi.

44. Redkeje se v Dragi srečamo s spremenljivim prodnikom Calidris alpina, ki je sicer gnezdilec severne Evrope.

Draga 6

Morda se bomo ozavestili, ko se bo položaj še poslabšal in bodo izginile tudi »običajne« živalske vrste. Žal bo takrat prepozno, kajti že sedaj je pet minut pred dvanajsto. Ali nam ni Zahodna Evropa poučen primer, kako človek vse podredi svojim trenutnim, kratkovidnim interesom, potem pa za velike denarje poskuša vrniti nekaj, kar je imel, a je s svojim brezobzirnim odnosom spremenil, pregnal oziroma uničil?

45. Vodomec Alcedo atthis je reden gost ribnikov v Dragi, višje ob potoku posamezni pari tudi gnezdijo.

46. Mali martinec Acctitis hypoleucos, ki tu in tam v Sloveniji gnezdi, v Dragi ne gnezdi, prileti pa vsak konec julija in potem še večkrat do jeseni, ko lahko na ribnikih opazujemo posamezne primerke in manjše skupine.

47. Tudi močvirski martinec Tringa glareola redno obišče ribnike v Dragi v času selitve, gnezdi pa na visokih barjih severne Evrope.

48. Na ribnikih v Dragi se srečamo občasno s kozico Gallinago gallinago, ki je, na žalost, bivši gnezdilec Ljubljanskega barja.

49. Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus je majhen, a zelo prikupen predstavnik ptičjega sveta v Dragi.

50. Gnezdenje bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus opazimo v Dragi samo v ribniku Rakovnik, kjer so nadvse primerni posamezni šopi trstja.

51. Mladiče bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus skrbno hranita oba partnerja.

52. Ob ribnikih gnezdijo tu in tam tudi posamezni pari močvirske trstnice Acrocephalus palustris.

53. Rakar Acrocephalus arundinaceus je naša in evropska največja trstnica.

54. Kakor pri številnih ptičih, tudi pri rakarju Acrocephalus arundinaceus oba partnerja skrbno hranita doraščajoče mladiče.

Draga 7

Avtor fotografij in besedila: Ivo A. Božič
Avtor filma: Ivo A. Božič
Lektor: dr. Goran Schmidt
Oblikovanje: Mia Sivec
Tisk: Mojmir Štangelj
Tehnična izvedba: Fotoformat in tehnična služba Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Skip to content