Ljudje smo s soljo povezani že mnogo tisočletij. Soustvarjala je našo zgodovino, branila interese ljudstev, omogočala napredek civilizacije in še dandanes ne moremo brez nje. Je tam, kjer si jo želimo, na primer kot začimbo v hrani. Je tam, kjer je od nekdaj, pa tega niti ne vemo in je tam, kjer niti še ni stopila človeška noga.
Sol navadno povezujemo z drobnimi bleščečimi belimi kristali, slano hrano, solinami, morjem. Toda pojem soli je mnogo, mnogo širši.
Na razstavi o soli nas uvodoma pozdravi Martin Krpan, ki je s soljo tesno povezan. Pa ne s tisto običajno, kuhinjsko ampak z angleško, ki jo imenujemo tudi soliter in je bila pomembna surovina pri izdelavi smodnika. Zato se na začetku spoznamo s soljo v kemijskem pogledu, kaj je njena definicija in kako raznoliki so minerali soli – po kemijsko.
Sol po domače je naslov, ki nas privede do kuhinjske soli, s katero smo ljudje povezani že od nekdaj. Bila je strateška surovina v časih, ko ni bilo drugih konzervansov za živila. V naravi nastaja ob izločanju morske vode, ali pa jo najdemo kot kameno sol, ki se je izločila v geološki preteklosti.
Kristali soli imajo značilne kristalne forme kocke, so običajno brezbarvni ali beli, na razstavi pa e prikazana tudi v obliki modrih kristalov. Značilnost kristalov morske sol, z mineraloškim imenom halit, je, da robovi kocke rastejo hitreje kot osrednji deli in zato nastanejo tako imenovani skeletni kristali. Na razstavi so razstavljeni iz solin iz vzhodne obale Jadranskega morja, vse od Ulcinja, preko Stona, Nina do Sečovelj in Strunjana.
Sol se v naravi pojavlja tudi v obliki velikih diapirjev. To so solni čoki, ki so gospodarsko pomembni zaradi nahajališč nafte, ki se ujamejo v strukture, ki jih ustvari solni čok. Na razstavi so prikazane podobe solnega čoka iz Irana, nam najbližji solni čok pa je v okolici Komiže na Hrvaškem.
Sol se v naravi izloča v okoljih, kjer je izhlapevanje morske vode intenzivno. Na precej ekstremne razmere so se prilagodila nekatere rastline in živali, kar je na razstavi predstavljeno v njenem sklepnem delu. Čisto za konec pa so predstavljene soli v vesolju. Ja, našli so jih na nekaterih planetih oziroma njihovih lunah, kar nas navaja na misel, da je bilo na njihovi površini nekoč dovolj tekoče vode, ki je nujno potrebna za življenje kot ga razumemo sedaj.
Sol je za človeka izjemno pomembna. Zakaj, koliko jo v resnici potrebujemo in kako smo z njo povezani je na razstavi predstavljeno v posebnem delu z naslovom Človek in sol.
Razstavo bogati kratek video z utrinki iz jadranskih solin, predstavitev grobe in drobne soli, kako jo doživljamo ljudje in kako živali.
Kratek predstavitveni video
Nekaj primerkov in utrinkov z razstave
Za povečavo in ogled celotne slike, kliknite nanjo.
Sodelujoče ustanove in sponzorji
Kolofon
Avtorji: dr. Miha Jeršek, dr. Mirjan Žorž, dr. Ferdinand Šerbelj, prof. dr. Barbara Jeršek, doc. dr. Al Vrezec, Špela Pungaršek, dr. Tomi Trilar, Andrej Guštin, Mojca Jernejc Kodrič, prof. dr. Tatjana Košmrl, Boštjan Zidar, Matjaž Černila, Maruša Podporšek
Fotografije: dr. Miha Jeršek, Andrej Kapla, doc. dr. Miha Krofel, Marjan Rihter, Špela Pungaršek, dr. Tomi Trilar, David Kunc, Matjaž Černila
Risbe in ilustracije: Damir Jerković
Risba halita: dr. Mirjan Žorž
Viri fotografij: Danita Delimont (Shutterstock), Iakov Filomonov (Shutterstock), JordiStock (Shutterstock), Agsaz (Shutterstock), Marcin Malicki (Shutterstock), Renata Apanaviciene (Shutterstock), Solna vila, NASA, NASA/JPL-Caltech/University of Arizona, NASA/JPL/University of Arizona, AP Marine Environmental Consultancy Ltd.
Oblikovanje: Damir Jerković
Predmeti na razstavi so iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter iz zasebnih zbirk dr. Mirjana Žorža, Vilija Rakovca, Marjetke Kardelj in Zvoneta Gerjeviča
Preparacija predmetov: Matjaž Černila, Andrej Kapla
Interpretacija besedil: dr. Mirjan Žorž, Miha Jeršek
Lektoriranje in prevod besedil: dr. Mirjan Žorž
Audio vodiči v angleščini: Matjaž Učakar, Inga Bau Učakar
Multivizija: Damir Jerković, Miha Jeršek
Pedagoška vodstva: Ljerka Trampuž
Tehnična postavitev razstave: Tehnična služba Prirodoslovnega muzeja Slovenije