Šakali v Sloveniji

Biološka vitrina četrtletja Šakali v Sloveniji je na ogled od 13. 1. 2011 do 15. 5. 2011. Muzej je odprt vse dni v tednu med 10. in 18. uro, v četrtek od 10. do 20. ure.

Avtorja: prof. dr. Boris Kryštufek in Mojca Jernejc Kodrič

Območje razširjenosti šakala se je v času širilo in krčilo. Kolikor lahko sodimo po zgodovinskih dokumentih, je bil v zadnjih stoletjih najbrž stalno prisoten v ozkem obalnem pasu Balkanskega polotoka, kamor ga je potisnil veliko bolj razširjeni volk. V 20. stoletju se je postopno širil iz južne in srednje Dalmacije v severno Dalmacijo, v začetku 80-ih let pa se je pričel stalno pojavljati v Istri. Ta širitveni val, ki je dosegel tudi Italijo in srednjo Evropo (Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška), se je kasneje umiril. Nekako v tem času so se šakali začeli širiti tudi v vzhodnem delu Balkanskega polotoka (Bolgarija, vzhodna Srbija) in v Panonski nižini, kjer danes živi večina evropskih šakalov.

Prvi klateški šakali so prišli v Slovenijo že leta 1953, verjetno kot spremljevalci nomadskih pastirjev, ki so v sušnem letu 1952 k nam prignali veliko čredo ovac iz Makedonije. Ko so ovce razprodali, so se šakali raztepli naokrog in prišli celo do Kobarida. V zadnjih 20-30 letih so se sporadično pojavljali v raznih območjih države, v zahodni in osrednji Sloveniji pa so danes že stalna vrsta, ki se tudi razmnožuje.