Leto 2019 povezujemo z naravoslovcema svetovnega formata. To sta Sigismondo (Žiga) Zois (200 letnica smrti) in Joannes Antonius Scopoli (250 let izida prvih znanstvenih del o naravi Slovenije). Obletnici odpirata kulturno-zgodovinski pomen Slovenije in njene biotske pestrosti v luci svetovne naravne dedišcine ter njeno ohranjanje danes. Ali Zoisa in Scopolija in njuno pionirsko naravoslovno delo svetovnih razsežnosti Slovenci sploh poznamo? Kakšna je dedišcina in tradicija naravoslovnih raziskav biotske pestrosti in geodiverzitete v Sloveniji?
Razstava je bila na ogled od 15. 11. 2019 do 1. 9. 2021
O razstavi
Obdobje razsvetljenstva je tlakovalo pot moderni znanosti na Slovenskem. Tako na uvodnih panojih razstave najprej predstavljamo razsvetljensko dobo na Kranjskem in naravoslovne kabinete – zbirke vsega živega in naravnega.
V letu 2019 zakljucujemo desetletje, ko so pred 250 leti izšla prva znanstvena dela o naravi Slovenije. Objavil jih je naravoslovec svetovnega formata Joannes Antonius Scopoli (1723–1788), ki je najplodnejši del svojega življenja preživel na ozemlju tedanje vojvodine Kranjske, današnje Slovenije. Pred 250 leti, torej leta 1769, pa se je njegovo kranjsko raziskovanje zakljucilo z odhodom v Bansko Štiavnico.
Na razstavi je predstavljeno Scopolijevo življenje in njegova naravoslovna dela o naravi Kranjske z okolico: Flora Kranjske – Flora Carniolica (1760 in 1772), Kranjska entomologija – Entomologia Carniolica (1763), pet Naravoslovnih letopisov – Annus historico naturalis I.-V. (1969-1772). Posebno pozornost na razstavi vzbuja rožnati pelikan v kletki dunajskega cesarskega vivarija. Scopolijeva dela so ponazorjena v obliki njegove zbirke naravoslovnih predmetov v starih barocnih omarah, posebej je prikazano tudi njegovo paleontološko udejstvovanje. Predmeti imajo etikete napisane v duhu Scopolijevega rokopisa, podnapisi pa izgledajo kot izrezki iz njegovih del. Obiskovalci lahko sami današnja imena prikazanih ptic, o katerih je pisal, poišcejo v usnje vezani renesancni knjigi. Živali, rastline, minerali in fosili, o katerih je pisal Scopoli in imajo še danes klasicno nahajališce na obmocju Slovenije, so s fotografijami prikazani v multiviziji. Razstava nas torej skuša preslikati v cas Scopolija in njegovih raziskav narave Kranjske v 18. stoletju.
V letu 2019 mineva tudi 200 let od smrti barona Sigismonda (Žige) Zoisa (1747–1819), velikega mecena in podpornika raziskav ter kulturnega razvoja na Slovenskem, kakor tudi v duši vedoželjnega naravoslovca in prebuditelja. Tlakoval je pot muzeju, prvi naravoslovni znanstveni inštituciji na slovenskih tleh in umestil tedanjo Kranjsko oziroma današnjo Slovenijo na raziskovalni zemljevid Evrope in Sveta.
Nasproti Zoisove mineraloške zbirke, ki je del stalne razstave muzeja, je Zoisovo naravoslovno delovanje predstavljeno na kar 12 panojih: Najbogatejši Kranjec v casu razsvetljenstva, Zoisovo železo, Plemeniti kamni, Zois v slovenski paleontologiji, Zoisove »sirene«, Nomenklatura na Kranjskem znanih ribjih vrst, Bakrorez z upodobitvijo kirnjice, Zoisovo ornitološko delo, Zoisova slovenska imena ptic, Zoisova entomološka dejavnost, Zois kot botanicni mecen in Zois ljubitelj rastlin. V vitrinah je prikazan dragocen Zoisov diamant, njegovo paleontološko delovanje in nekatere rude, posebna vitrina je namenjena tudi njegovemu naravoslovnemu pisanemu bogastvu.
Ceprav se Scopoli in Zois verjetno nikoli nista srecala, je z obema sodeloval naravoslovec Baltazar Hacquet (1739/1740-1815). V Idriji se je srecal s podobnimi težavami kot Scopoli, v Ljubljani pa je uredil eno najvecjih naravoslovnih zbirk tedanjega casa, ki so si jo ogledali tudi cesar Jožef II., bodoci ruski car Pavel I. in papež Pij VI. Na razstavi je na kratko predstavljeno tudi njegovo življenje.
Dodatne digitalizirane vsebine v zvezi s Scopolijem, Zoisom in Hacquetom, kot so fotografije, posnetki, knjige in druge informacije, ki niso prikazane na panojih ali v vitrinah, so obiskovalcem dostopne prek QR kod in NFC cipov.
Kolofon:
Kustosi razstave: Miha Jeršek, Špela Pungaršek, Al Vrezec
Avtorji razstave: Al Vrezec, Špela Pungaršek, Miha Jeršek, Breda Cinc Juhant, Andrej Gogala, Janez Gregori, Alenka Jamnik, Mojca Jernejc Kodric, Urška Kacar, Tea Knapic, Matija Križnar, Boris Kryštufek, Zvonka Zupanic Slavec in Tomi Trilar
Preparatorji / restavratorji predmetov: Matjaž Cernila, Miha Jeršek, Urška Kacar, Jožef Mauser, Ferdinand Schulz, Borut Tome, Jernej Uhan, Viktor Herfort in Vilijem Žgavec
Fotografije: Igor Dolinar, Miha Jeršek, Ciril Mlinar Cic, Matija Križnar, David Kunc, Tomaž Lauko, Alice Schumacher (NHM Wien), Špela Pungaršek, Tomi Trilar, Matjaž Ucakar in Aleš Zdešar
Ilustracije: Jakob Adam, Jakob Hoefnagel, Zoja Križnar in Žarko Vrezec
Kaligrafija: Tea Knapic
Tisk starih dokumentov: Marko Drpic, TipoRenesansa
Lektor: Henrik Ciglic
Oblikovanje panojev in scenske postavitve: Matjaž Ucakar
Scenska postavitev: dajmoX d.o.o.
Tisk panojev: Foto format d.o.o.
Tehnicna postavitev: Dare Fekonja, Matjaž Cernila, Borut Tome
Tehnicni prenos dodatnih vsebin (QR kode, NFC cipi): Mojmir Štangelj in Matjaž Ucakar
Video Iz Scopolijeve naravoslovne dedišcine
Avtorji: Miha Jeršek, Al Vrezec, Špela Pungaršek, Matija Križnar, Tomi Trilar
Fotografije: Dejan Bordjan, Dare Fekonja, Miha Jeršek, Tea Knapic, Matija Križnar, Špela Pungaršek, Borut Rubinic, Otto Samwald, Simona Strgulc Krajšek, Tomi Trilar in Al Vrezec
Montaža: Miha Jeršek
Glasba: Leopold Mozart (1719-1787): Otroška simfonija
Posebna zahvala za:
izposojo ali donacijo razstavnih predmetov:
CUDHg Idrija – Center za upravljanje z dedišcino živega srebra Idrija (podoba Baltazarja Hacqueta), Janez Gregori (panja), Mateja Kos, Narodni muzej Slovenije (pisarniški pribor), Barbara Rogac, Narodni muzej Slovenije (Flora Carniolica in Entomologia Carniolica), Zvonka Zupanic Slavec, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Hipokratovi aforizmi, medeninasta ledvicka, dva nožicka za pušcanje krvi v originalni škatlici, medeninasti klistir in poljska lekarna), Prva gimnazija Maribor, Gimnazija Brežice
fotografije: Dejan Bordjan, Borut Rubinic, Otto Samwald, Alice Schumacher, Naturhistorisches Musem Wien, Simona Strgulc Krajšek, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Matjaž Ucakar, Aleš Zdešar, Triglavski narodni park
ilustracije: Žarko Vrezec