Prirodoslovni muzej Slovenije svoje zbirke bogati  s terenskim zbiranjem, donacijami in odkupi predmetov premične dediščine naravnega izvora. V letih 2022/2023 smo naš Arhiv narave obogatili s številnimi primerki, ki kažejo na biotsko pestrost našega planeta. Muzej je med drugim v letu 2022 pridobil 11 taksidermijskih preparatov sladkovodnih rib iz zbirke Milana Rajšpa, v letu 2023 pa osem taksidermijskih preparatov sesalcev in plazilca iz zbirke pokojnega Staneta Ermana. Tako smo obogatili muzejske zbirke tudi s  primerki nekaterih vrst, ki jih do sedaj še nismo hranili v naših zbirkah. Med donacijami postavljamo v ospredje tudi tri zbirke metuljev, ki so jih muzeju podarili Mojca Polše, Matjaž Premerl, Tatjana Skubic in Ingeborg Smid.

Avtorji razstave: Mojca Jernejc Kodrič, Urška Kačar, prof. dr. Boris Kryštufek, dr. Tomi Trilar, doc. dr. Al Vrezec in dr. Miha Jeršek

Oblikovanje: David Kunc

Lektoriranje in prevod: Henrik Ciglič

Razstava je bil na ogled od 5. 4. 2023 do 9. 10. 2023

Sulec (Hucho hucho)

Sulec je naš največji predstavnik postrvi, zraste celo do 180 cm. Naseljuje večje reke donavskega porečja, ob drstitvi pa se seli v manjše pritoke. Je spreten plenilec rib. Ogrožata ga predvsem onesnaženje voda in regulacija rek.

Nilski krokodil (Crocodylus niloticus)

Nilski krokodil naseljuje različne sladkovodne habitate Podsaharske Afrike in Madagaskarja. Danes je iz nekaterih delov nekdanjega območja razširjenosti že izginil, tudi iz večjega dela toka reke Nil. Je največji afriški sladkovodni plenilec, odrasli samci izjemoma merijo v dolžino celo do 6 m. Samica leže jajca, jih zakoplje v pesek ali zemljo in gnezdo skrbno varuje. Krokodili so živeli že v času dinozavrov, sicer pa so sorodstveno bližje pticam kot kuščarjem in kačam.

Lisasta hijena (Crocuta crocuta)

Prirodoslovni muzej Slovenije hrani lobanjo lisaste hijene (Crocuta crocuta), ki jo je dobil od kontraadmirala Karla Schafferja (1831–1904; oboje Sežana), razstavljena pa je bila leta 1876, torej leto dni po njegovi vrnitvi s plovbe v Afriko (1873–1875). Pridobljeni taksidermijski preparat tako lepo dopolnjuje muzejsko zbirko hijen, v kateri so tudi dva preparata progaste hijene (Hyaena hyaena) in koža pižmove hijene (Proteles cristatus). V obdobju ledenih dob je v Sloveniji živela jamska podvrsta lisaste hijene (Crocuta crocuta spelea), ki je bila večja in robustnejša ter je imela daljše prednje okončine.