Meteoriti

Urška Curk, Renato Vidrih, Miha Jeršek
20. september – 31. december 2007

Verjetno ni med nami nikogar, ki ne bi vsaj enkrat ugledal utrinek na nebu in si ob tem nekaj zaželel. Ta pojav je povezan s padanjem meteorjev in zato lahko ugotovimo, da so meteorji zelo iskani in obenem občudovani.

Meteorji imajo svoj izvor v vesolju. Na površino našega planeta padejo kot meteoriti in pri tem lahko ustvarijo udarni krater. Velika večina jih zaradi trenja v atmosferi preprosto izgori. Kljub temu so pomembni predmeti, ki pričajo o nastanku in starosti našega sončnega sistema, obenem pa nam povedo veliko tudi o kemični oziroma mineraloški sestavi drugih planetov in asteroidov v vesolju.

Beseda meteorit izvira iz grške besede meteoron, ki označuje fenomen na nebu. Enak izvor imata tudi besedi meteoroid in meteor. Vendar pa je med njimi določena razlika. Meteoroid je snov oziroma predmet, ki potuje po medplanetarnem prostoru v našem osončju. Meteor je meteoroid, ki na svoji poti vdre v Zemljino atmosfero. Zanj je značilno, da za seboj pušča belo sled, ki nastaja vsled segrevanja in izparevanja snovi v ozračje. Meteorit pa je meteoroid, ki je preživel popotovanje skozi atmosfero in je padel na površino planeta ali lune še predno je v celoti izparel.

Meteorite delimo glede na njihovo mineralno in kemično sestavo ter strukturo. Večina meteoritov je kamnitih (92,8%), redkejši so železovi (5,7%), najredkejši pa so kamnitoželezovi (1,5%).

Tektiti niso meteoriti temveč gre za meteoritsko steklo. Nastalo je ob padcu meteorita, sama snov pa je iz staljenih kamnin, ki so bile že prej na Zemlji. Njihova oblika je bolj ali manj aerodinamična, saj so se ohlajevali med letenjem po zraku. Zato jih ne najdemo v kraterjih temeč stran od njih. Glavna najdišča tektitov so na Češkem (moldaviti), Libiji (libijsko steklo), Vietnamu, Indoneziji (indohiniti), Avstraliji (Darwinovo steklo) in v Slonokoščeni obali, v ZDA pa v državah Georgiji in Teksasu.

Kako določimo meteorite? Na splošno lahko ugotovimo, da so meteoriti težki – mnogo težji od kosov kamnin v naši okolici. Običajno najdemo kovinske meteorite in ti so tudi magnetni. Magnetnost pa lahko preverimo s kompasom. Kovinski meteoriti so na sveže odlomljeni površini srebrno beli z izrazitim kovinskim sijajem. Tudi kamniti meteoriti imajo skoraj vedno kakšen kovinski drobec. Za hondrite pa so značilne hondrule.