Devetega aprila leta 2009 ob treh zjutraj je številne prebivalce Zgornjesavske doline in avstrijske Koroške predramilo bobnenje, očividci so na nebu opazili svetlo sled, vsenebne kamere so posnele izjemen dogodek. Padanje meteorja. Velika večina meteorjev – povezujemo jih z utrinki – v ozračju izgorijo. Toda Jožef Pretnar iz Spodnjih Gorij je našel sedemnajstega maja istega leta prvi kos meteorja – torej meteorita!
Padel je na Planski vrh. Meteorit Jesenice je na svoji poti skozi Zemljino ozračje razpadel na več fragmentov. Doslej so bili najdeni trije kosi; največji, imenovan BOJO pa je ob padcu in trku s kamninsko podlago razpadel na več fragmentov.
Meteorit Jesenice je šele enajsti meteorit na svetu, ki so mu astronomi določili orbito oziroma natančno pot po kateri je potoval okoli Sonca. Izvira iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Pripada kamnitim meteoritom hondritom in spada v sam vrh svetovne dediščine. Meteorit s Planskega vrha ima ime po najbližjem večjem kraju, torej Jesenice.
Razstava je bila odprta ob priložnosti Blejski zbirateljski dnevi (14. in 15. marec 2025), na ogled bo do 7. 5. 2025 v Festivalni dvorani na Bledu.
Avtor: Miha Jeršek

Meteorit Jesenice je hondritni meteorit, ima značilno svetlo notranjost in temno žgalno skorjo. Drugi največji fragment prvo najdenega meteorita Jesenice (BOJO) ima maso 239,1 grama. Najditelja Jožef Pretnar in Bojana Krajnc. Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Miha Jeršek

Meteorit Jesenice je hondritni meteorit, ima značilno svetlo notranjost in temno žgalno skorjo. Drugi največji fragment prvo najdenega meteorita Jesenice (BOJO) ima maso 239,1 grama. Najditelja Jožef Pretnar in Bojana Krajnc. Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Miha Jeršek

Prvi najdeni kos meteorita Jesenice je v udarni jami razpadel na več fragmentov. Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Miha Jeršek