Prirodoslovni muzej Slovenije, od 16. 6. 2006 do konca novembra 2006
Avtorji: Ivo Božič, Janez Gregori, Mojca Jernejc Kodrič, dr. Boris Kryštufek, Dare Šere
Iz zgodovine kustodiata
Prirodoslovni muzej Slovenije izhaja neposredno iz leta 1821 ustanovljenega Kranjskega deželnega muzeja, kjer je kot prvi kustos služboval Henrik Freyer (v letih 1832 – 1853). Bil je široko razgledan in ploden naravoslovec, udejstvoval se je kot botanik, zoolog, geolog, paleontolog in kartograf. Na našem ozemlju je prvi sistematično zbiral vretenčarje, zbirka pa mu je bila osnova za pripravo Favne na Kranjskem živečih sesalcev, ptičev, plazilcev in rib (Ljubljana 1842). Freyerjeva »Favna« je temeljno delo za poznavanje vretenčarjev narodnega ozemlja. Slovenci smo dobili naslednja primerljiva dela šele več kot stoletje kasneje:
Bevk, S., 1957: Vretenčarji Slovenije. Kmečka knjiga, Ljubljana.
Kryštufek, B., F. Janžekovič, 1999: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana.
Živimo v obdobju biodiverzitetne krize, času hitrega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst ter uničevanja njihovega življenjskega okolja. Od izumrlih vrst se v najboljšem primeru ohranijo njihovi preparati v prirodoslovnih muzejih. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani edina primerka avtohtonega risa, ki je bil v Sloveniji iztrebljen v 19. stoletju. Leta 1973 je Lovska zveza Slovenije k nam risa ponovno naselila.
Iz dejavnosti kustodiata
Predmet dejavnosti kustodiata za vretenčarje so vse skupine vretenčarjev, obsegajo pa njihovo zbiranje, hranjenje in proučevanje, posredovanje informacije javnosti in predstavljanje rezultatov dela v obliki objav in muzejskih razstav. Študijske zbirke so namenjene znanstvenemu proučevanju, so dokazni material, ki omogoča preverjanje rezultatov raziskav, predstavljajo pa tudi nenadomestljiv referenčni vir. Študijske zbirke Kustodiata za vretenčarje so najpopolnejši materialni vir informacije o vretenčarjih Slovenskega ozemlja. V okviru kustodiata deluje tudi Slovenski center za obročkanje ptičev.