Razstava Kraljestvo Tetide bo odprta od 21. oktobra 2010 do predvidoma 9. februarja 2011. Muzej je odprt vse dni v tednu med 10. in 18. uro, v četrtek od 10. do 20. ure.
21. oktobra, 2010 smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije odprli razstavo fosilov z naslovom »Kraljestvo Tetide« avtorjev Tomaža Hitija, mag. Matije Križnarja, dr. Jureta Žaloharja in dr. Bogomirja Celarca. V zadnjih letih smo s sistematičnimi geološkimi in paleontološkimi raziskavami v Kamniško Savinjskih Alpah in Južnih Karavankah odkrili vrsto izjemnih nahajališč triasnih vretenčarjev. Nove tektonske in stratigrafske raziskave v tem prostoru so pokazale, da se v spodnje- in srednjetriasnih plasteh pojavlja kar pet horizontov, v katerih je moč najti vretenčarje. Nastanek teh horizontov je povezan s srednjetriasno ekstenzijsko tektoniko, ko je odlaganje platformnih apnencev prekinjalo odlaganje globljevodnih sedimentov (laminiranih do tankoplastnatih bituminoznih apnencev, glinavcev, dolomitov in breč). Nastale so plasti Horizonta Velike planine, Strelovške, Buchensteinske in Korošiške formacije.
V spodnjetriasnih plasteh Werfenske formacije so zlasti pogosti amoniti Tirolites cassianus in Tirolites carniolicus. Poleg njih najdemo školjke Costatoria costata in Claraia aurita ter polže Natiria costata. Najpomembnejša pa je v teh plasteh najdba kosti velike spodnjetriasne dvoživke v Matkovem kotu, ki pripada skupini temnospodilov, domnevno kapitozavru. Te dvoživke so lahko zrasle tudi do več metrov v dolžino.
Nekoliko mlajše (spodnji del srednjega triasa, spodnji anizij) so plasti Horizonta Velike planine, ki dosega na ozemlju Velike planine debelino več sto metrov. Sestoji iz menjavanja temnega laminiranega do tankoplastnatega bituminoznega apnenca in intraformacijske breče. V teh plasteh najdemo številne vretenčarje. Najpogostejši so koproliti (iztrebki vretenčarjev) in izolirane kosti vodnih reptilov. Med ribami smo doslej našli rodove Eosemionotus, Placopleurus in Saurichthys. Pojavljajo se tudi artikulirani ostanki večjih vodnih reptilov, točneje pahioplevrozavrov. Med najlepšimi pa je gotovo čudovito ohranjena morska lilija, zanesljivo doslej najlepši fosil morske lilije iz Slovenije.
Visoko v pobočjih alpskih dolin Kamniško-Savinjskih Alp so med apnence in dolomite ukleščene plasti belega dolomita in črnega apnenca z vonjem po nafti. To so plasti Strelovške formacije, ki je nastajala v spodnjem delu srednjega triasa. V njih smo doslej našli že več deset izjemnih nahajališč fosilov. Med nevretenčarji najdemo školjke, polže, ramenonožce, amonite, morske ježke, kačjerepe, ostvarje in najrazličnejše rake. Med najzanimivejšimi so ostvarji domnevno rodu Limulitella ali Psammolimulus, potem so tu plasti z množičnim pojavljanjem kačjerepov rodu Aspiduriella. Ostanki rakov pripadajo rodovom Archaeopalunurus in Schimperella. Izjemni so tudi ostanki skrivnostne in izumrle skupine tilakocefalnih rakov rodu Microcaris. Ti raki so zelo redki celo v svetovnem merilu. Plasti Strelovške formacije pa sedaj predstavljajo eno izmed njihovih najbogatejših nahajališč.
Prav gotovo pa so plasti Strelovške formacije posebne predvsem po neverjetnem bogastvu srednjetriasnih vretenčarjev. Ohranili so se ostanki vodnih reptilov pahioplevrozavrov, plakodontov in ihtiozavrov. Poleg njih najdemo še bogato favno rib srednjetriasnih rodov Eosemionotus, Habroichthys, Placopleurus, Saurichthys, ?Furo in ?Sangiorgioichthys. Zanesljivo spadajo ostanki rib v Kamniško Savinjskih Alpah med najlepše ohranjene tovrstne fosile na Zemlji. Nemalokrat so ohranjene z vsemi podrobnostmi, celo z zunanjim oklepom iz lusk.
Pravijo, da je pred viharjem navadno zatišje. In res, nekako v sredini srednjega triasa (ob koncu anizija in v začetku ladinija) se je na območju današnje Slovenije pripravljalo obdobje velikih sprememb. Zaradi izjemno močne triasne tektonike so se začele odlagati bazenske plasti Buchensteinske formacije, ki jo najdemo v Kamniško-Savinjskih Alpah, Južnih Karavankah in Julijskih Alpah. Približno istočasno so se v raznolikih sedimentacijskih okoljih odlagale tudi plasti tufov, blokovnih breč, razne lave, ter plasti Ljubeljske formacije in apnenci tipa Pontebba.
Predvsem v plasteh Buchensteinske formacije najdemo izjemno bogastvo fosilov. Njihova pestrost mestoma celo presega tisto iz Strelovške formacije. Pojavljajo se rastlinski ostanki, ki pripadajo nizkemu grmičastemu rastlinju (iglavcem) nekdanjega kopnega, in sicer rodovom Voltzia, Dicrodium in Peltaspermum. Morsko življenje pa je zastopano s številnimi školjkami, polži, koralami, amoniti, morskimi ježki, morskimi lilijami in ramenonožci. Morske lilije pripadajo družini Encrinidae. Med morskimi ježki smo prepoznali rodova Braunechinus in Cidaris. V dolini Drage so zlasti pogosti amoniti družine Trachyceratidae. Plasti Buchensteinske formacije pa skrivajo v sebi tudi številne ostanke rib in vodnih reptilov. Med ribjimi ostanki so zanimivi zobje triasnih morskih psov iz rodu Paleobates. V zadnjem času pa najdevamo več in več ostankov vodnih reptilov, ki pripadajo manjšim pahipleurozavrom in ihtiozavrom, ter velikim notozavrom, ki so zrasli v dolžino več metrov. Ob koncu srednjega triasa (ladinija) so se odložile še plasti Korošiške formacije, ki so s paleontološkega stališča prav tako zanimive. Bogato nahajališče fosilov iz teh plasti je že iz 19. stoletja znano s Korošice pod Ojstrico. Tu se pojavljajo številne školjke Daonella lommeli, Posidonia wengensis in Posidonia pannonica, amoniti Trachyceras (Protrachyceras) archelaus in Monophyllites wengensis, ter številni ostanki rastlin Volzia foetterlei. V naših novejših raziskavah smo poleg že omenjenih našli še ribe rodu Saurichthys in prve ostanke srednjetriasne resoplavutarice (red Coelacanthidea) v Sloveniji.
Srednji trias je na območju nekdanje Tetide zapustil številna izjemna nahajališča vretenčarjev. Večina nahajališč se nahaja v Južnih Alpah, predvsem v Lombardiji (Italija), v kantonih Ticino in Graubunden (Švica) ter na jugu Kitajske (provinci Guizhou in Yunnan). Nedavno odkrita nahajališča v slovenskem delu južnih Alp se nahajajo med tema svetovno znanima področjema. Kamenine s fosili vretenčarjev so se v Južnih Alpah odlagale v številnih intraplatformnih anoksičnih bazenih, ki so merili od nekaj kilometrov do nekaj deset kilometrov v premeru. Njihov nastanek je bil v Sloveniji povezan z ekstenzijsko tektoniko v anizijskem in ladinijskem obdobju.
Nekateri rodovi rib so bili v srednjem triasu zelo razširjeni. Nekatere rodove rib, ki smo jih našli v Sloveniji (npr. Eosemionotus, Habroichthys in Placopleurus), najdemo tako v italijanskem delu Alp kot tudi na jugu Kitajske. Vsako področje je do sedaj poskrbelo tudi za svoje endemične rodove, zato lahko v nadaljevanju raziskovanja pričakujemo še več čudovitih najdb. Ogromna težko dostopna in še neraziskana področja slovenskih gora prav gotovo skrivajo še veliko skrivnosti.
Avtorji razstave: Tomaž Hitij, mag. Matija Križnar, dr. Jure Žalohar in dr. Bogomir Celarc