Scopoli se vrača v Idrijo!
Razstava Joannes Antonius Scopoli, izjemni glasnik naravoslovja na Slovenskem, ki jo je Prirodoslovni muzej Slovenije pripravil ob 300. obletnici rojstva polihistorja J. A. Scopolija, bo med 10. aprilom in 7. majem 2025 na ogled v Idriji (nekdanja trgovina Sanpavlija, Mestni trg 3).

Scopoli se torej vrača v kraj, kjer je preživel 15 najbolj plodnih let življenja in zasnoval svoja najpomembnejša dela o naravi Kranjske.

Odprtje razstave bo v četrtek, 10. aprila 2025, ob 17.00, ko nam bo naravoslovca predstavila njena soavtorica Špela Pungaršek.

Ogledi razstave bodo možni po urniku:

  • Ponedeljek: 14. in 28. april ter 5. maj 2025, 17.00–19.00

  • Sreda: 16., 23. in 30. april ter 7. maj 2025, 15.00–17.00

Ob razstavi je izšla tudi publikacija Scopoli, Kranjska narava in rojstvo moderne naravoslovne znanosti na Slovenskem, ki vsebuje bogat slikovni material številnih naravoslovnih fotografov. Na voljo je v spletni trgovini Prirodoslovnega muzeja.

Na razstavi je predstavljeno življenje Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), neumornega naravoslovca, ki je v Idriji preživel 15 najbolj plodnih let svojega življenja. Najprej ga je navdušila narava Idrije, pisal pa je tudi o organizmih, ki živijo v idrijskem rudniku. Nato sta se v njem razplamteli učenjaška narava in znanstvena vnema. Hitel je z nabiranjem, raziskovanjem in določanjem rastlinskih ter živalskih vrst ter odhajal na večdnevne pohode po Kranjskem in Goriškem. Bil je prvi, ki je na slovenskem ozemlju znanstveno opisal in poimenoval glive, rastline in živali na način, ki še danes velja v znanosti. Vrste s Kranjske je predstavil svetovni znanosti v svojih delih in postal pravi ambasador kranjske narave. Zaradi njegovih objav so na Kranjsko začeli prihajati tudi drugi raziskovalci. Za domačo naravo pa je navdušil kranjske razsvetljence, ki so njegovo delo nadaljevali in le nekaj let pozneje njegovo naravoslovno misel kronali z ustanovitvijo Deželnega muzeja za Kranjsko. Kako cenjen je bil Scopoli, kažejo tudi imena vrst, ki so jih njemu v čast poimenovali vodilni taksonomi Evrope. Njegovi opisi živega sveta imajo tudi naravovarstveni pomen, saj nam kažejo podobo narave Slovenije pred 250 leti. Tako lahko danes sledimo vrstam, ki so na določenih območjih že izumrle.

Skip to content