Jamski medved je bil ledenodobna zver. Živel je na območju od Pirenejskega polotoka do Kavkaza. V Sloveniji je bil v tistem času zelo pogost prebivalec, kar potrjujejo velike količine njihovih kosti, ki so jih našli v številnih jamah. Po velikosti ga lahko primerjamo z grizlijem in celo severnim medvedom, ki je največja danes živeča zver. Od rjavega medveda se je razlikoval tudi po tem, da je imel prednje okončine daljše od zadnjih, imel je robustnejšo lobanjo z močnim temenskim šivom z grebenom ter dolge in močne podočnike, močni pa so bili tudi drugi prednji zobje. Bil je vsejed, vendar se je prehranjeval pretežno z rastlinsko hrano. Kraške jame so jamski medvedje uporabljali za prezimovališča, poleti pa so se hodili hladit vanje. Danes jim je po načinu življenja še najbolj podoben ameriški grizli. Izumrli so verjetno zaradi spremembe podnebja ob koncu ledene dobe. Primerek, razstavljen v muzeju, je sestavljen iz ostankov več živali. Muzeju sta jih darovala Henrik Freyer in Simon Robič, najdene pa so bile v različnih jamah.