Človek je bobra pretirano lovil predvsem zaradi krzna in bobrovine. Na začetku 20. stoletja je v Evropi živelo le še okoli 700 živali. Od tega se jih je dvesto ohranilo na reki Labi v Nemčiji, od koder izvira tudi muzejski preparat iz leta 1902.
7. april je Mednarodni dan bobra. Namenjen je ozaveščanju javnosti o statusu bobra in njegovem pomenu v naravi. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije ga obeležujemo skupaj z Zavodoma RS za varstvo narave OE Novo mesto in OE Maribor, Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Krajinskim parkom Kolpa, Kozjanskim regijskim parkom in Društvom bober – Okoljsko gibanje Dolenjska. Glej skupno vabilo.
S samega roba izumrtja, kjer je bil bober na začetku dvajsetega stoletja, si je številčno opomogel zahvaljujoč varstvenim ukrepom in številnim ponovnim naselitvam. V Sloveniji je bil verjetno iztrebljen v osemnajstem stoletju. K nam se je ponovno razširil iz sosednje Hrvaške, kjer so med letoma 1996 in 1998 naseljevali bobre z Bavarske.
Kot ekosistemski arhitekt ima izjemno vlogo pri ohranjanju obrežnih habitatov. S svojo dejavnostjo povečuje pestrost življenjskih prostorov in posledično biotsko raznovrstnost. Hkrati nas opozarja, da smo obrežnemu pasu pustili premalo prostora saj je zaradi poljedelstva in urbanizacije marsikje praktično izginil. Bomo znali sobivati z njim in upoštevati dejstvo, da so koristi njegovih ekosistemskih uslug veliko večje kot škode na poljščinah in obrežni vegetaciji?
Priložnostna »BOBROVA VITRINA« bo na ogled od 3. 4. 2018 do 9. 4. 2018.
Avtorja: prof. dr. Boris Kryštufek in Mojca Jernejc Kodrič
