Z razstavo 200 let zakladnice narave obeležujemo ta visok jubilej ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem, iz katerega je izšel tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. Poleg ustanovnih zbirk, Zoisove zbirke mineralov, kamnin in fosilov ter Hohenwartove zbirke konhilij, ki sta del stalne razstave, naš muzej hrani tudi številne neprecenjlie zaklade slovenske in svetovne kulturne dediščine naravnega izvora. Nekatere med njimi si lahko ogledate na razstavi, še več jih je predstavljenih v katalogu, ki nosi isti naslov kot razstava.

Iz uvodnika kataloga:

Prirodoslovni muzej Slovenije, eden izmed naslednikov Deželnega muzeja na Kranjskem, praznuje 200 let. Od leta 1821 do danes je narava v muzeju. V preteklih stoletjih se je imenoval tudi drugače, od vsega začetka pa je muzej, kot starogrški museon še vedno muzam posvečeni kraj, dragoceni arhiv narave, nekakšen naravoslovni tempelj. Nomen est omen, pravi latinski pregovor. Danes muzej poznamo kot Prirodoslovni muzej Slovenije. In če ime sporoča, naše nakazuje na častitljivo starost ali vsaj na dolgo zgodovino, ko se je za naravo pogosteje uporabljal sinonim priroda. Morda zveni arhaično, vendar zelo domače. Poslanstvo, nakazano v imenu, je za Slovenijo pomembno in tudi to je zapisano v imenu. Izbrani primerki so nosilci zgodb o pomenu zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, interpretacije, upravljanja in razstavljanja. Kaj sporočajo? Se je njihova sporočilna vrednost spremenila? Zgodbe smo strnili v poglavja, ki iz različnih zornih kotov približajo naravo v muzeju. Tudi življenje in delo vseh nas šteje, ko se ob muzejskih primerkih sprašujemo, ali je in zakaj je zakladnica narave neprecenljiva: edinstvena, čudovita, minljiva, ranljiva in razgaljena ter skrivnostna, pa vendar večna. Že 200 let – ponosni smo na svoje korenine in muzej imamo radi. Z dragocenostmi apeliramo na politiko, da poskrbi za prostorsko stisko, ki ogroža delovanje muzeja – tudi trajno varno hranjenje predstavljenih muzealij.

dr. Breda Činč Juhant, urednica kataloga