Zavod je bil kot Kranjski deželni muzej ustanovljen s sklepom Deželnih stanov Kranjske dne, 15. oktobra 1821, in s potrditvijo tedanje vlade dne, 8. junija 1826. Ustanovni zbirki prvega muzeja na Slovenskem sta Zoisova zbirka mineralov in zbirka konhilij grofa Franca Hohenwarta. Kranjski deželni muzej se je po prvi svetovni vojni preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, ta pa se je z dekretom pokrajinske uprave v Ljubljani št. 5370/1 z dne 8. maja 1944 razdelil v dve samostojni ustanovi: Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Zavod je prišel v upravo Narodne vlade Slovenije, zatem Vlade LR Slovenije in je po zakonu o muzejih (Uradni list LRS, št. 32/59) opravljal funkcijo ustanovitelja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. V zakonu o predstavnikih družbenih skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture itd. (Uradni list SRS, št. 42/66) pa fungira kot ustanovitelj SR Slovenija prek Izvršnega sveta Skupščine SRS. Leta 1963 (Uradni list SRS, št. 33/63) se je Prirodoslovni muzej v Ljubljani kot centralna republiška ustanova preimenoval v Prirodoslovni muzej Slovenije.

Vse od leta 1888 muzej domuje v objektu muzejske stavbe na Prešernovi 20.

S Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije (Ur.l. RS, št. 60/2003, Ur.l. RS, št. 11/2009) je Republika Slovenija uskladila delovanje javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

Poslanstvo

Prirodoslovni muzej Slovenije znanstveno raziskuje, evidentira, dokumentira, vrednoti in ohranja zakladnico biotske raznovrstnosti in geološke dediščine Slovenije v Arhivu Narave, ter s pomočjo razstav, predavanj, publikacij in drugih medijev predstavlja javnostim različna področja naravoslovja.

 

Zbiralna politika

Prirodoslovni muzej Slovenije je državna zakladnica biotske raznovrstnosti in geološke dediščine, je Arhiv Narave, ki na ozemlju Slovenije načrtno zbira kulturno dediščino naravnega izvora, svetovno biodiverziteto in geodiverziteto in gradivo, ki postaja izjemno pomembno zaradi globalnih podnebnih sprememb, ali je povezano s premično dediščino Prirodoslovnega muzeja Slovenije zaradi znanstvenih, strokovnih, kulturnih ali zgodovinskih razlogov.

 

 

Skip to content