Simon Robič je bil mož različnih talentov in mnogih interesov. Vstop v duhovniške vrste je bila v prvi polovici 19. stoletja še vedno odločitev, ki je posamezniku omogočala skromno, toda stabilno eksistenco, hkrati pa mu je ponujala pridobitev za tiste čase nadpovprečne izobrazbe. Simon Robič je to svojo odločitev vnovčil z odliko.
Poleg pastoralnega dela se je z vsem srcem posvečal naravoslovju v najširšem pomenu besede. V enem izmed svojih pisem prijatelju Josefu Stussinerju je z zanosom vzkliknil: »Kaj bolj mehča in žlahti srce, kaj bolj razvedruje pamet, kakor pečanje s prirodo!« (ARS, AS 1014). In te resnice se je Simon Robič držal vse življenje.

V sredo, 28. februarja 2024, je v dvorani Jožefa Kvasa v Cerkljah potekal simpozij o duhovniku in naravoslovcu Simonu Robiču.