Vsi plazilci, razen želv, imajo zobe

Vse vrste plazilcev, ki živijo v Sloveniji, so plenilci. V ustih imajo ostre zobe (razen želv, ki imajo roževinasto čeljust), s katerimi zagrabijo plen, vendar ga ne prežvečijo, ampak pogoltnejo. Črevo se konča s kloako (stokom), v katero se izlivajo tudi spolne žleze in izločki ledvic (večinoma sečna kislina).

V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač, vse iz družine gadov: navadni gad (Vipera berus), laški gad (Vipera aspis) in modras (Vipera ammodytes). Njihovo telo je čokato, rep pa ožji in kratek. Imajo pokončno zenico in bolj ali manj trikotno glavo. V zgornji čeljusti imajo dva zoba strupnika; z njima predrejo kožo in izbrizgajo strup. Strup odraslemu zdravemu človeku ni nevaren, razen če ga kača ugrizne v bližino glave. V primeru ugriza strupenjače je treba poiskati medicinsko pomoč. Protistrupa navadno ne dajejo več, osebo le obdržijo na opazovanju. Navadnega gada zaradi cikcakastega vzorca in včasih podobne obarvanosti lahko zamenjamo z nestrupeno kačo smokuljo (Coronella austriaca). Kače se v nevarnost raje skrijejo in ne napadajo ali celo skačejo. Kadar se ne morejo umakniti, svarilno dvignejo zgornji del trupa in sikajo, lahko se branijo tudi z ugrizom.

Kače svojo kožo slečejo v enem kosu

Telo plazilcev pokriva koža z luskami (kače, kuščarji) ali ploščami (želve), ki zmanjšujejo izhlapevanje vode iz telesa. Povrhnjica kože se stalno obnavlja, zato se plazilci levijo.

Razmnoževanje plazilcev

Za plazilce je značilna notranja oploditev. Samci želv in krokodilov imajo penis, samci luskarjev (kače in kuščarice) pa par hemipenisov. Med združitvijo (kopulacijo) se penis oz. hemipenis izviha iz telesa in samci izbrizgajo spermo v kloako samice. Večina plazilcev je jajcerodnih (ležejo jajca), poznamo pa tudi živorodne (ovoviviparne), npr. živorodna kuščarica in gadi.

Plazilci slišijo

Čutila plazilcev so dobro razvita. Zelo pomembne so oči, tudi voh in sluh. Pri kačah bobnič in srednje uho manjkata. Slišijo s pomočjo tresljajev podlage. Tresenje podlage se prenese po telesu na notranje uho. Želve in kuščarice slišijo prek bobniča (okrogla opna na glavi). Zvok se prek bobniča prenese na srednje uho in naprej v notranje uho. Kače in kuščarji za voh poleg nosu uporabljajo tudi jezik, s katerim prenesejo snovi iz okolja v jacobsonov organ na ustnem nebu.

Plazilci so ogroženi, zato jih varujmo

Večina plazilcev je plenilcev, ki uravnavajo številčnost drugih organizmov. Prehranjujejo se s sesalci, dvoživkami in žuželkami, zato so pomemben člen v naravi. Ogroža jih predvsem pobijanje in uničevanje njihovega življenjskega prostora. Plazilci so ogroženi in zato zakonsko zavarovani. Prepovedano jih je ubijati, zastrupljati, uničevati njihova bivališča (Uredba o prosto živečih živalskih vrstah, Ur. l. 46/2004; Rdeči seznam ogroženih vrst plazilcev, Ur. l. RS 82/2002).

Pomembno je tudi, da v naravo ne spuščamo tujerodnih vrst živali. Tujerodna invazivna vrsta želve rdečevratke (Trachemys scriptaelegans), ki je pogosta terarijska vrsta, odžira hrano in prostor naši domorodni želvi močvirski sklednici (Emys orbicularis), zato terarijskih živali nikoli ne smemo spuščati v naravo.