Kustodiat za nevretenčarje raziskuje, ugotavlja, evidentira, dokumentira, vrednoti in znanstveno raziskuje nevretenčarje in kulturno dediščino nevretenčarskega izvora, dopolnjuje in varuje zbirke nevretenčarjev, ter s pomočjo razstav, predavanj, publikacij in drugih medijev predstavlja javnosti sistematiko, favnistiko, ekologijo in naravovarstvo nevretenčarjev. V okviru Kustodiata za nevretenčarje deluje tudi slovenski arhiv živalskih zvokov.
Zanimivosti iz sveta žuželk
Ste vedeli, da so žuželke zelo številčna skupina? Njihovo število močno presega število ljudi – strokovnjaki ocenjujejo, da pride na enega človeka 200 milijonov žuželk. Preberite še več zanimivosti o tej živalski skupini!
Stenice Slovenije
Za stenice je značilen kljunec, oblikovan iz obustnih okončin, s katerim sesajo rastlinska ali živalska tkiva, vtekočinjena z njihovimi encimi. Stenice so zelo raznovrstna skupina in živijo v različnih kopenskih in sladkovodnih življenjskih okoljih. Žuželke podreda Heteroptera (red Hemiptera) razvrščamo v infraredove.
Imenik slovenskih imen nevretenčarjev
Kustodiat za nevretenčarje skrbi za spletno stran s slovenskimi imeni nevretenčarjev.
Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev
Kustodiat za nevretenčarje skrbi za spletno stran Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev, na kateri so predstavljene predvsem vrste, ki živijo v Sloveniji, ne glede na to, kje so bile fotografirane. Širše pa so vključene tudi alpske, balkanske in vzhodnosredozemske vrste (na kratko vrste jugovzhodne Evrope). Namen zbirke je prikazati biotsko pestrost nevretenčarjev na tem ozemlju kot tudi vrste, pomembne za človeka, tako domorodne, tujerodne in invazivne. Zbirka vsebuje digitalno slikovno, zvočno ter videogradivo in uporabnikom ponuja preverjene (recenzirane) informacije in pravilno določeno gradivo vseh zvrsti podatkov.
Divje čebele v Sloveniji
Čebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za obstanek kopenskih življenjskih združb. V Sloveniji smo doslej našli 564 vrst divjih čebel. Večina vrst živi samotarsko.