Rudnik pod imenom Drauwald (dravski gozd) je bil vpisan v rudarsko knjigo A pod vložno št. 2901 z dne 14.10.1850. Prvi lastniki rudnika so bili Jakob Krušnik, Karl Kranz in Johan Baumgartner. Kopali so srebrnonosno svinčevo, bakrovo in cinkovo rudo. 1853. leta so v topilnici v Ožbaltu ob Dravi pridobili 74 kg srebra. Rudnik je ob menjavah lastnikov in s prekinitvami obratoval do leta 1934.

Posebnost tega opuščenega rudnika je mineralna raznovrstnost. Od prvih raziskav geologov in mineralogov, ki so obiskovali rudnik, ter opisanih mineralov barita, malahita in azurita, pa do danes je bilo najdenih in določenih v okoli 350 m dostopnih rovov preko 70 vrst mineralov.

Z raziskavami mineralov v LMJ smo na novo določili 16 vrst mineralov, po večini v mikroskopskih kristalih. Med njimi je večina redkih tudi v svetovnem merilu, ali pa se pri nas najdejo le v remšniškem rudniku, kot npr.: samorodni baker, cuprit, rosasit, brianyoungit, aurikalcit, linarit, beaverit, posnjakit, langit, karbonatni cianotrichit….

Svetli olivnozeleni šeststranski prizmatski kristali smithsonita so v rudišču Remšnik prava redkost. Skupina kristalov meri 5 x 2 mm.

Polkrožni kristalni skupki mala-hita dveh generacij, 12 x 7 mm.

Pravo posebnost tudi v svetovnem merilu predstavljajo karamelno rjavi do mm veliki prozorni do presojni kristali beaverita na kremenu.

Zeleni malahit na svetlomodrih prevlekah aurichalcita, 17 x 12 mm.

Skip to content