Eklogiti so pri nas prisotni na območju Pohorja, kjer jih najdemo v obliki manjših teles, leč ali pasov znotraj drugih metamorfnih kamnin, večinoma gnajsev, blestnikov in amfibolitov. Posamezne eklogitne leče zasledimo tako na južnem kot tudi na severnem pobočju Pohorja, je pa njihova koncentracija opazno večja v neposredni okolici Slovenske Bistrice.

Pohorski eklogiti so nastali zelo globoko znotraj Zemlje pri procesu ultravisokotlačne metamorfoze. Nekdanje magmatske kamnine gabrske in bazaltne sestave so potonile v velike globine. Pri tem so zaradi močno povišanih tlakov in temperatur v gabrih in bazaltih neobstojni minerali razpadli, nastali pa so novi, višjim pogojem prilagojeni minerali. Tako se je prvotna magmatska kamnina preoblikovala v metamorfno kamnino, ki jo poznamo pod imenom eklogit.

Natančne petrološke in mikrokemične raziskave so pokazale, da so bili pohorski eklogiti med nastankom izpostavljeni izjemno visokim litostatičnim pritiskom in temperaturam (4 GPa in več kot 900 °C), kar odgovarja globinam vsaj 120 km. Maksimalna debelina zemeljske skorje tudi pod najvišjimi svetovnimi gorstvi ne presega 70 km, kar pomeni, da so bile izvorne kamnine (bazalti in gabri) iz katerih so nastali pohorski eklogiti, subducirane vse do globine plašča. In kako so gabri ter bazalti sploh prišli tako globoko v zemljino notranjost? Nekje v obdobju krede so se med bližajočima se Evropsko in Jadransko (Afriško) ploščo zaradi subdukcije (podrivanja) dokončno zaprli vsi morski bazeni. Ker pa sta kontinenta kljub temu nadaljevala s približevanjem, se je ta konvergenca na območju Vzhodnih Alp, h katerim prištevamo tudi Pohorje, kompenzirala tako, da se je oblikovala nova, intrakontinentalna subdukcijska cona. Ob njej so bile kamnine skorje, ki so vsebovale tudi izvorne gabre in bazalte, v smeri proti jugovzhodu podrinjene vse do globine zemeljskega plašča. Kasneje pa so bile s pomočjo procesa tektonske ekstrakcije ponovno dvignjene na površje, kjer jih danes lahko vidimo in proučujemo.

Že makroskopsko izjemno zanimiva kamnina razkrije vse svoje skrivnosti šele, ko jo natančno preučimo pod mikroskopom. Tanko zbrušene ploščice kamnine (30 µm), ki jih opazujemo s pomočjo polarizacijskega mikroskopa v presevni svetlobi, pokažejo zapleten mozaik različnih mineralov in struktur, iz katerih je eklogit sestavljen in ki golemu očesu ostajajo skrite.

Če želimo o eklogitih izvedeti še kaj več, recimo, pri kakšnih tlačnih in temperaturnih pogojih so nastali, kako globoko znotraj Zemlje so se nahajali med svojim nastankom, kakšen je bil mehanizem njihovega dviganja nazaj na površje zemlje in kateri procesi so pri tem potekali, se moramo poslužiti mnogo bolj natančnih in dragih raziskovalnih metod. Ena od prvih metod, ki jo v ta namen ponavadi uporabimo, je preučevanje tanko zbrušenih in gladko poliranih kamninskih ploščic pod elektronskim mikroskopom s sočasnimi mikrokemičnimi meritvami.

Podrobne analize so pokazale, da so tlaki in temperature med nastankom eklogitnih kamnin dosegali 4 GPa in več kot 900 °C, kar odgovarja globinam vsaj 120 km in s tem pogojem, ki so ustrezni za kristalizacijo diamantov. Vendar pa diamantov na Pohorju žal ali pa na srečo nikoli ne bomo kopali. Diamanti, ali bolje rečeno mikrodiamanti v tovrstnih kamninah praviloma nastopajo v obliki drobnih vključkov v mehansko zelo odpornih mineralih kot so granati ali cirkoni. Da jih sploh opazimo potrebujemo ustrezen elektronski mikroskop, za njihovo nedvoumno identifikacijo pa še precej bolj natančne analitske naprave. V pohorskih eklogitih, ki so že sami po sebi na pogled izjemno privlačne kamnine, diamantov še nismo našli. Je bila pa v teh kamninah potrjena prisotnost grafita, čigar struktura potrjuje, da je nastal pri povratni reakciji iz diamanta. Med nastankom pohorskih eklogitov so v njih torej brez dvoma kristalili drobni diamanti, ki pa transporta proti površju žal niso preživeli ampak so zaradi prepočasnega dviganja proti površju razpadli v grafit. In četudi bi kdajkoli v prihodnosti uspeli v teh kamninah najti ohranjene diamante bi bili v vsakem primeru premajhni, da bi se njihovo izkoriščanje izplačalo.

Veliko ljudi ob pogledu na eklogit zaradi njegove privlačnosti pomisli, da bi se ga morebiti splačalo uporabiti kot naravni gradbeni kamen. Vendar bi bila to le velika škoda in zgrešena investicija, saj je eklogita na Pohorju za kaj takega premalo. So pa nekateri draguljarji in gemologi v eklogitu našli potencialno surovino za izdelavo drobnih okraskov in celo nakita, tako da je diamantonosna kamnina sama po sebi postala neke vrste »posebni dragulj«.