Širšo okolico Slovenskih Konjic so že v devetnajstem stoletju raziskovali številni znani in priznani geologi in paleontologi (A. Morlot, M. V. Lipold, D. Stur, R. Hoernes, F. Teller in kasneje Kühn). Leta 1933 je o koralah iz Stranic pisal prof. dr. Ivan Rakovec. V drugi polovici dvajsetega stoletja so tu kartirali geologi Geološkega zavoda iz Ljubljane, številne velike in mikroskopsko majhne fosile je v okolici Stranic nabrala in raziskovala tudi Ksenija Križman. Že zbrano bogato fosilno favno, korale in rudistne školjke sta kasneje strokovno obdelala akademika dr. Dragica Turnšek in prof. dr. Mario Pleničar. Raziskave sta razširila tudi na novo zbrani fosilni material, ki ga je v kamnolomu severno od Stranic pri Slovenskih Konjicah, na južnem pobočju Straniških brd, med letoma 1980 in 2002 nabral gospod Franc Pajtler s Pragerskega. S pomočjo tega materiala sta lahko natančneje določila starost oziroma stratigrafsko razčlenitev tamkajšnjih apnencev.

Kamnolom Stranice se razprostira ob cesti Slovenske Konjice – Vitanje, od cerkve sv. Lovrenca v Stranicah do zaselka Lipa. Tu kot tehnični gradbeni kamen izkoriščajo neplastovit, tektonsko zdrobljen dolomit srednjetriasne starosti. V preteklosti so nad Straniško cerkvijo izkoriščali tudi apnenec manjšega grebena, ki so ga zgradile rudistne školjke. Krpe apnencev na tem območju nastopajo le kot erozijski ostanki krednih skladov, med katere so lateralno vrinjene plasti laporja z vložki premogovih glin in premoga ter laporastega apnenca. V teh plasteh so bile najdene kolonijske in posamične korale. Poleg školjk in koral so v straniškem kamnolomu našli tudi skeletne elemente spongij, ostanke polžev, ostrakodov, briozojev, alg, foraminifer in na zahodni strani pri Lipi celo fragmente ribjih in krokodiljega zoba ter cevaste kosti dinozavra. Leta 1999 jih je našel Franc Pajtler, pregledala in določila pa dr. Irena Debeljak.