Ko se je pred približno 25 milijoni let na območju današnjega Zasavja odložila debela plast organskega materiala, je še vedno nad njo valovilo plitvo jezero. Občasni vdori morske vode so ustvarile takšne razmere, da so ta zaliv dosegli tudi drugi nevretenčarji in celo ribe. Danes so njihovi ostanki ohranjeni v tankih skrilavih laporovcih in glinavcih. Gotovo najbolj zanimivi nevretenčarji so pogosti ostanki »trboveljskega« pelikanovega stopalca Aporrhais trifailensis. Njihova hišica je močno ornamentirana in ima štiri dolge trne. Nekoliko več nejasnosti je glede poimenovanja, saj mnogi danes to vrsto pripisujejo vrsti Aporrhais haeringensis, ki je bila opisana nekaj let prej (torej gre za starejši sinonim).