Prirodoslovni muzej Slovenije v svojih zbirkah hrani številne dragocenosti, povezane z zanimivimi zgodbami. Ne zgodi se prav pogosto, da je pot neke muzealije tako dobro dokumentirana, kot to velja za fosilni ostanek stegnenice trobčarja, najdenega ob reki Dravi v bližini gradu Borl. Najdbi je botroval splet naključij: ob gradnji mostu čez reko Dravo je 9. avgusta 1978 reka pod gradom razgalila 77 centimetrov dolg ostanek stegnenice slona. Fosilno kost je verjetno iztrgala iz svojega nanosa in jo neobrušeno odložila na prodišču. Našel jo je ribič, o tem obvestil ravnatelja šole v Cirkulanah, ki je o možni najdbi mamutovega fosilnega ostanka nemudoma poročal muzejskemu kustosu za geologijo in paleontologijo Francu Cimermanu (1933-2015). Ta se je že naslednji dan odpravil na terenski ogled in poskrbel za pisno dokumentacijo najdišča, korespondenco najdbe z najditelji, muzejsko inventarizacijo in utrditev kosti. No, za dve desetletji je kost v muzeju ob selitvi zbirke »izginila«. Leta 2008 sta jo v muzeju vnovič odkrila paleontologinja Katarina Krivic in neki opazovalec ptic, ki je bil – presenetljivo naključje – navzoč tudi ob najdbi kosti! Čeprav je kost danes v zbirki vpisana kot mamut, je Cimerman menil, da bi to lahko bila stegnenica mastodonta. Bo borlskemu izumrlemu slonu morda “podaril” vrstno oznako šele tretji oskrbnik zbirke od odkritja kosti? Ob takšnih zanimivih zgodbah pa se lahko ponovno zavemo pomena muzejskih zbirk, ki so neprecenljiva zakladnica in arhiv narave.

Besedilo: Borut Štumberger