Ena prvih pomembnejših najdb tega obdobja je pravgotovo odkritje fluorita na severnih pobočjih Blegoša v letu 1990. Prve primerke fluorita je odkril in določil zbiralec Stane Lamovšek iz Kranja. Najdišča sta nato skupaj s prof. dr. Antonom Ramovšem opisala v naravoslovni reviji Proteus.1 Kasneje je dr. Aleksander Rečnik na tem najdišču določil še nekatere antimonove minerale kakor so antimonit, valentinit in romeit,2-6 kar uvršča blegoška najdišča v skupino ne ravno pogostega antimonitno-fluoritnega tipa orudenja. Na blegoških nahajališčih je bilo doslej odkritih pet pomembnejših pojavov fluorita s kristali velikimi tudi do 4 cm, medtem ko največje najdene skupine fluoritovih kristalov merijo do 20 cm v premeru.

V letu 1991 je škofjeloški zbiralec Željko Habl odkril pomembno nahajališče kremena na hribu Hrastnik pri Škofji Loki, kjer je v permokarbonskih kremenovih konglomeratih razkritih več žil s kremenovimi kristali, ki merijo preko 10 cm.7 Največje doslej najdene skupine kremenovih kristalov merijo do 40 cm v premeru.

Naslednje najdišče, pomembno ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu, je Gornji Štrihovec pri Šentilju, kjer so leta 1994 pri gradnji avtocestnega odseka odkrili septarijske konkrecije izjemnih dimenzij.8-10 Septarije so bile odkrite pasu miocenskega glinenega laporovca, ki ga prečka trasa avtoceste. Nahajališče se ponaša z zelo bogato mineralno paragenezo, ki poleg glavnih dveh mineralov barita in kalcita obsega še vrsto karbonatov, sulfidov, glinencev in zeolitov, ki so prvič na svetu določeni kot septarijski minerali ravno na tem našem nahajališču.

Najdba pegmatitov ob Veliki Polskavi na Pohorju danes velja za prvo dokumentirano najdišče, kjer je mogoče najti odprta gnezda s pegmatitnimi minerali kot so akvamarin, spessartin, mikroklin in čadavec, če naštejemo le najpomembnejše.

Monografija 'Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji' dr. Mirjana Žorža in dr. Aleksandra Rečnika12 iz leta 1998 je vzpodbudila številne raziskovalce k iskanjem novih nahajališč. Ena takšnih odkritij je arzenopirit-antimonitno orudenje na Znojilah, kjer je dr. Goran Schmidt v eni svojih prospekcij našel kremenove kristale izjemnih dimenzij. Največji najden kristal kremena meri 25 cm.

Podobno velja za, sedaj že prav številna, nahajališča kremenovih kristalov s Haloz, kjer je prve primerke v razpokah miocenskih kremenovih konglomeratov nabral zbiralec Franci Golob iz Ptuja. Kmalu se je izkazalo, da so Haloze zelo založene s kremenovimi kristali kajti najboljše najdbe s tega področja izvirajo prav iz zadnjega obdobja.

V letu 2000 je pri gradnji avtoceste pri Krumperku pri Domžalah zbiralec Rafael Šerjak iz Ljubljane opazil kamion poln kalcitnih kristalov. Izsledil je primarno nahajališče in izkazalo se je, da gre za zanimivo najdbo, ki bi pravgotovo ostala za vedno skrita. Po razpokah v karnijskem apnencu in bituminoznem glinavcu najdemo morfološko najbolj kompleksne kristale kalcita pri nas.

Kot krona vseh najdb, s katerimi so nas v tem zadnjem obdobju navduševali posamezni iskalci, je najdba kristalov rutila v razpokah karbonskih skrilavih glinavcev pri Krajnem Brdu nad Krašnjo. To nahajališče je v eni svojih prospekcij poleti 2001 odkril dr.Aleksander Rečnik. Poleg rutila je našel še kristale siderita, albita, apatita ter kremena izjemnih dimenzij za slovenske razmere. Največji kristal kremena s tega nahajališča meri 30 cm v višino in tehta dobrih 15 kg.

Poleg opisanih najdb so v zbirki 'Minerali Slovenije' dobro zastopane tudi manjše najdbe iz tega obdobja, kot so pojavi sedimentnega tipa kremena s Turjaka in z Vojskega, pegmatitov s Strojne, ametista s Tinjske gore na Pohorju, izjemno lepih kristalov kremena z Zagradišča pri Sostrem, pa tudi halita s Sečoveljskih solin,14 piritov s Krašnje, iz Polskave in z Matajurja ter barita iz starega rudnika svinca in cinka na Zavrstniku pri Litiji, če omenimo le nekatere. Kot takšna je zbirka 'Minerali Slovenije' popoln pregled najdb mineralov na Slovenskem, če izključimo minerale iz še nedavno aktivnih rudnikov kot sta Idrija in Mežica.