Litijski rudnik svinca in cinka ali Sitarjevec spada med naša večja rudna nahajališča, Litija pa je bržkone najstarejše slovensko rudarsko mesto. Začetek rudarstva v litijskem območju sega že v čas Keltov, ki so tu kopali svinčevo rudo. V večjem obsegu so tu rudarili tudi Rimljani.
Rudarjenje se je v preteklem času večkrat opustilo in ponovno obnovilo. Dolžina rovov presega štirideset kilometrov. Leta 1965 so rudnik zaradi premajhnih rudnih zalog dokončno zaprli. Sedaj potekajo dela za ponovno odprtje rudnika, ki bi ga predstavili širši javnosti.
Rudišče je nastalo v karbonskih plasteh. Spada med žilna hidrotermalna rudišča. Značilna je bogata in kompleksna mineralna parageneza. Pojavlja se preko šestdeset različnih mineralov, ki so nastali v štirih fazah mineralizacije.
Najbolj znameniti minerali iz Sitarjevca so kristali cinabarita, cerusita in barita, ki so pomembni predmeti iz zakladnice geološke dediščine in s tem del premične kulturne dediščine.
Hematitno jaspisna ruda iz rudnika Sitarjevec
Hematitno jaspisna ruda v svetu plemenitih kamnov
Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirko rud in mineralov iz rudnika Sitarjevec. Med njimi so kristali kremena, barita, cerusita, cinabarita in piromorfita. Med rudami je že pred nekaj leti posebno pozornost vzbudila hematitno jaspisna ruda, ki je bila prepoznana kot poldragi kamen, ki ga lahko brusimo in poliramo ter uporabimo za nakit ter okrasne predmete.
S svežimi vzorci hematitno jaspisne rude, ki jih je iz opuščenega rudnika Sitarjevec za potrebo izvedbe projekta VirtualMine priskrbela Občina Litija, grobi razrez pa so opravili na Zavodu za gradbeništvu Slovenije, so študenti Višje strokovne šole iz Sežane, ki edina v Sloveniji izvaja študijski program brušenja dragih in okrasnih kamnov, zbrusili serijo nakita in kabošonov.
Hematitno jaspisna ruda je zanimiva zaradi menjavanja tankih plasti rdečega jaspisa in sivega hematita kakor tudi zaradi strukture hematita, saj je le ta različno zrnat in zato atraktiven po svojem videzu. Poleg polkrogelnih kabošonov so študentje zbrusili tudi drobne miniaturne podobe iz vsakdanjega življenja, kot na primer gobico in želod ali pa geometrijska telesa kot so krogla, kvader in piramida.
Vzorce plemenite hematitno jaspisne rude so brusili Izabela Furlan, Jaka Modic, Andraž Švara in Jani Turk pod mentorstvom dr. Mihe Jerška.
Razstavo plemenitih kamnov iz hematitno jaspisne rude so pripravili v sodelovanju Prirodoslovni muzej Slovenije, Višja strokovna šola ŠC Srečka Kosovela, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Občine Litija. Na ogled je od nedelje, 3.12.2017, v rudniku Sitarjevec.
