O razstavi

Obdobje razsvetljenstva je tlakovalo pot moderni znanosti na Slovenskem. Tako na uvodnih panojih razstave najprej predstavljamo razsvetljensko dobo na Kranjskem in naravoslovne kabinete – zbirke vsega živega in naravnega.

V letu 2019 zaključujemo desetletje, ko so pred 250 leti izšla prva znanstvena dela o naravi Slovenije. Objavil jih je naravoslovec svetovnega formata Joannes Antonius Scopoli (1723–1788), ki je najplodnejši del svojega življenja preživel na ozemlju tedanje vojvodine Kranjske, današnje Slovenije. Pred 250 leti, torej leta 1769, pa se je njegovo kranjsko raziskovanje zaključilo z odhodom v Bansko Štiavnico.

Na razstavi je predstavljeno Scopolijevo življenje in njegova naravoslovna dela o naravi Kranjske z okolico:  Flora Kranjske – Flora Carniolica (1760 in 1772), Kranjska entomologija – Entomologia Carniolica (1763), pet Naravoslovnih letopisov – Annus historico naturalis I.-V. (1969-1772). Posebno pozornost na razstavi vzbuja rožnati pelikan v kletki dunajskega cesarskega vivarija. Scopolijeva dela so ponazorjena v obliki njegove zbirke naravoslovnih predmetov v starih baročnih omarah, posebej je prikazano tudi njegovo paleontološko udejstvovanje. Predmeti imajo etikete napisane v duhu Scopolijevega rokopisa, podnapisi pa izgledajo kot izrezki iz njegovih del. Obiskovalci lahko sami današnja imena prikazanih ptic, o katerih je pisal, poiščejo v usnje vezani renesančni knjigi. Živali, rastline, minerali in fosili, o katerih je pisal Scopoli in imajo še danes klasično nahajališče na območju Slovenije, so s fotografijami prikazani v multiviziji. Razstava nas torej skuša preslikati v čas Scopolija in njegovih raziskav narave Kranjske v 18. stoletju.

V letu 2019 mineva tudi 200 let od smrti barona Sigismonda (Žige) Zoisa (1747–1819), velikega mecena in podpornika raziskav ter kulturnega razvoja na Slovenskem, kakor tudi v duši vedoželjnega naravoslovca in prebuditelja. Tlakoval je pot muzeju, prvi naravoslovni znanstveni inštituciji na slovenskih tleh in umestil tedanjo Kranjsko oziroma današnjo Slovenijo na raziskovalni zemljevid Evrope in Sveta.

Nasproti Zoisove mineraloške zbirke, ki je del stalne razstave muzeja, je Zoisovo naravoslovno delovanje predstavljeno na kar 12 panojih: Najbogatejši Kranjec v času razsvetljenstva, Zoisovo železo, Plemeniti kamni, Zois v slovenski paleontologiji, Zoisove »sirene«, Nomenklatura na Kranjskem znanih ribjih vrst, Bakrorez z upodobitvijo kirnjice, Zoisovo ornitološko delo, Zoisova slovenska imena ptic, Zoisova entomološka dejavnost, Zois kot botanični mecen in Zois ljubitelj rastlin. V vitrinah je prikazan dragocen Zoisov diamant, njegovo paleontološko delovanje in nekatere rude, posebna vitrina je namenjena tudi njegovemu naravoslovnemu pisanemu bogastvu.

Čeprav se Scopoli in Zois verjetno nikoli nista srečala, je z obema sodeloval naravoslovec Baltazar Hacquet (1739/1740-1815). V Idriji se je srečal s podobnimi težavami kot Scopoli, v Ljubljani pa je uredil eno največjih naravoslovnih zbirk tedanjega časa, ki so si jo ogledali tudi cesar Jožef II., bodoči ruski car Pavel I. in papež Pij VI. Na razstavi je na kratko predstavljeno tudi njegovo življenje.

Dodatne digitalizirane vsebine v zvezi s Scopolijem, Zoisom in Hacquetom, kot so fotografije, posnetki, knjige in druge informacije, ki niso prikazane na panojih ali v vitrinah, so obiskovalcem dostopne prek QR kod in NFC čipov.