O publikaciji

Na muzejski razstavi  in v omejenih prostorskih razmerah ni mogoče predstaviti vsega, kar bi si želeli in kar bi morali povedati o slovenskem in svetovnem morju. Zato smo ob razstavi pripravili publikacijo, delo priznanih slovenskih strokovnjakov z različnih področij. Obiskovalci lahko tako v udobju domačih naslanjačev preberejo še mnogo zanimivosti o slovenskem in svetovnem morju in s tem nadgradijo izkušnjo, pridobljeno v muzeju. Publikacija je napisana poljudno in razumljivo, zato je primerno branje za vsakogar, pa tudi šolarji in dijaki lahko v njej najdejo mnoge informacije, ki jim bodo pomoč.

V uvodnem poglavju avtorica poudari, da velikost ni vedno pomembna in da si naše morje, kljub svoji majhnosti in navidezne nepomembnosti zasluži več pozornosti.

Pod krovnim naslovom Morje nekoč sledijo poglavja, ki predstavljajo svetovno morje v preteklosti. V poglavju Vloga in pomen morij skozi geološko zgodovino izvemo kako so nastali oceani, kako na podobo našega »modrega planeta« vpliva tektonika plošč in kakšna je podoba morskega dna. Spremenljivo podobo celin in oceanov še podrobneje spoznamo v poglavju Starodavni oceani in morja.

Pod krovnim naslovom Morje danes so v poglavju Abiotske značilnosti oceanov in morij opisani neživi dejavniki našega največjega ekosistema, ki pomembno vplivajo na življenje v morju. V naslednjem poglavju je posebej je opisan proces sedimentacije v morjih. V poglavju Vpliv morja na podnebje izvemo, da je svetovno morje toplotni shranjevalnik, glavni vir padavin in kisika ter ponor ogljikovega dioksida, avtorica pa se dotakne tudi podnebnih sprememb.

V sklopu poglavij pod krovnim naslovom Življenjska okolja v morju, je najprej predstavljena delitev oceanskega prostora na različna območja, v naslednjih poglavjih Obalno morje, Odprto morje, Somorna močvirja in Koralni grebeni – morski »pragozdovi« pa se avtorji posvetijo opisu razmer in življenja v posameznih območjih s poudarkom na slovenskem morju (razen odprtega morja, ki v Tržaškem zalivu pač ni).

Najobsežnejši je sklop poglavij pod krovnim naslovom Življenje v morju. V 11 poglavjih spoznamo različne prebivalce morja, od drobnih primarnih proizvajalcev (Fotosintetski organizmi v morju), na katerih temelji celotno življenje v morju, do različnih živali, ki živijo v bodisi v Tržaškem zalivu, Jadranskem morju ali Sredozemlju.

Zadnji sklop pod krovnim naslovom Človek in morje sestavljajo tri poglavja: Morje – vir dobrin, Konec utvare o morja bogatih zakladih in Slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu. Za človeka je morje pomemben vir dobrin, predvsem hrane (rib – beljakovin), a izkoriščanje ribjega bogastva, ki se je nekoč zdelo neomejeno, je v zadnjih desetletjih tako naraslo, da so se pokazale posledice, saj se ribje populacije ne morejo tako hitro obnavljati. To je bil sicer tudi le eden od razlogov za zaton ribištva na slovenskem etničnem ozemlju v Tržaškem zalivu, kjer so imeli ob prehodu   iz 19. v 20. stoletje tamkajšnji Slovenci registriranih 451 plovil in kjer so razvili svojevrsten način lova na tune, ki bi ga lahko poimenovali kar »tunolov po slovensko«. Politične spremembe in pritiski, ki so se začeli po 1. svetovni vojni in so se stopnjevali po 2. svetovni vojni, ter vedno manjše ribje populacije so naposled zadale slovenskemu ribištvu končni udarec. Avtor poglavje zaključuje z vprašanjem: »Zakaj ima Švica najsodobnejšo trgovsko mornarico na svetu, čeprav nima pristanišč in morja? Mi, ki ga imamo, pa ne zmoremo niti ene dostojne ribiške ladje?«

Zaključek, s katerim se zaključuje tudi knjiga, nas tako lahko vrne na začetek, kjer avtorica v uvodnem poglavju opozori na glavno sporočilo razstave in publikacije: »…Pa vendar prava vrednost našega morja ni v presežnikih, pač pa v raznolikosti življenja na tem malem koščku planeta. Ta raznolikost je del raznolikosti svetovnega morja in celotnega planeta. Od nje je odvisen tudi človek… Industrijska revolucija nam je omogočila hiter razvoj in življenje, kjer velja, da je velikost pomembna. Slepo verjamemo, da moramo zaslužiti vedno več, da bomo imeli večje avtomobile, večje hiše, več oblek, (pre)več hrane, da bomo lahko potovali večkrat in vedno dlje. Zato moramo vedno več dobrin iztrgati naravi, kar pomeni, da vedno bolj posegamo v naravne ekosisteme. Kako daleč nas bo pripeljal ta pohlep? Se bomo šele tedaj, ko bo že prepozno, vprašali, ali je velikost res vedno pomembna? Bomo šele takrat začeli bolj ceniti naše malo veliko morje, kot ga, morda prav zaradi njegove majhnosti, cenimo danes?«