Divji petelin
Divji petelin je naša in evropska največja divja kura. Samec je na splošno črn, z izrazito živo rdečo kožno tvorbo (»rožo«) nad očmi. Samica, ki sama vali, in tudi skrbi za naraščaj, pa je rjavo grahasto varovalno obarvana z izrazito opečno rjavordečo barvo na prsih. Pri nas v Sloveniji divji petelin naseljuje mešani gozd z nadmorsko višino 800 in več metrov, kar pomeni, da je pri nas skromno prisoten le na posameznih predelih.
Kamenčki
Najbolj pogosti kamenčki v želodcih divjih petelinov so iz kremena.
Oglašanje
Poleg prehrane je za divje peteline značilno posebno oglašanje, povezano s svatovskim vedenjem. V drugi polovici aprila in maja začne samec svoj koncert na drevesu zgodaj zjutraj, v mraku, ko večina ptičev še ne poje, kajti njegovo oglašanje je komaj polglasno in v poznejšem vsesplošnem ptičjem koncertu sploh ne bi prišlo do izraza. Oglašanje je štiridelno, prvi del imenujemo »klepanje«, ki preide v »drobljenje«, čemur sledi »glavni udarec« kot bi odprli buteljko šampanjca ter se konča s četrtim delom »brušenjem«, ko se petelinu tudi lahko približujemo. Brušenje traja le dve, tri sekunde in v tem času lahko naredimo korak ali dva, težko tri.
Svatovski ples
Gnezdenje
Ogroženost
Divji petelin je pri nas močno ogrožen, saj so med mladiči zelo velike izgube, neredko tudi cela legla, poleg tega pa človek močno posega v njegov življenjski prostor in ga prekomerno vznemirja. Lov na petelina se je v Sloveniji končal že daljnega leta 1980, vendar jih zato ni nič več, kajti pomembnejše je vznemirjanje s strani človeka, kot tudi nepopravljivo spreminjanje in uničevanje njegovega življenjskega prostora ter podrejanje kratkoročnim človekovim interesom.