Divji petelin

Divji petelin je naša in evropska največja divja kura. Samec je na splošno črn, z izrazito živo rdečo kožno tvorbo (»rožo«) nad očmi. Samica, ki sama vali, in tudi skrbi za naraščaj, pa je rjavo grahasto varovalno obarvana z izrazito opečno rjavordečo barvo na prsih. Pri nas v Sloveniji divji petelin naseljuje mešani gozd z nadmorsko višino 800 in več metrov, kar pomeni, da je pri nas skromno prisoten le na posameznih predelih.

Kamenčki

V prehrani so mladiči divjega petelina mesojedi, saj uživajo predvsem različne žuželke in druge majhne živali, odrasli pa se hranijo v veliki meri z rastlinsko hrano, kot so različni poganjki rastlin, iglice iglavcev ter različni gozdni plodovi. Rastlinska hrana je na splošno težko prebavljiva, zato si tudi pomaga z njenim drobljenjem v želodcu s pomočjo kamenčkov, ki jih občasno pobira.
Najbolj pogosti kamenčki v želodcih divjih petelinov so iz kremena.

Oglašanje

Poleg prehrane je za divje peteline značilno posebno oglašanje, povezano s svatovskim vedenjem. V drugi polovici aprila in maja začne samec svoj koncert na drevesu zgodaj zjutraj, v mraku, ko večina ptičev še ne poje, kajti njegovo oglašanje je komaj polglasno in v poznejšem vsesplošnem ptičjem koncertu sploh ne bi prišlo do izraza. Oglašanje je štiridelno, prvi del imenujemo »klepanje«, ki preide v »drobljenje«, čemur sledi »glavni udarec« kot bi odprli buteljko šampanjca ter se konča s četrtim delom »brušenjem«, ko se petelinu tudi lahko približujemo. Brušenje traja le dve, tri sekunde in v tem času lahko naredimo korak ali dva, težko tri.

 

Svatovski ples

Med oglašanjem petelin šopiri perje na grlu, hodi po močni vodoravni veji, pahljačasto širi rep. V repu je 16 peres, lahko tudi 20 in pri petelinu, starem vsaj pet let, so posamezna peresa opazno širša na koncu kot na korenu ter pahljača meri polnih 180 stopinj. Samice se samcu odzovejo ter se približajo drevesu na katerem petelin koncertira, se spusti na tla h kuram in jih tudi oplaja. Tako je vsa njegova skrb za potomstvo končana in kura sama vali ter vzredi mladiče.

Gnezdenje

Kura v skromno postlano jamico na tleh, neredko ob vznožju drevesa, znese do dvanajst jajc (mlade kure šest ali manj) ter jih izvali v štirih tednih. Mladiči uživajo predvsem žuželke in druge majhne nevretenčarje. Razmeroma hitro rastejo, saj frčijo že po dveh tednih, poletijo pa po dveh mesecih. Z materjo ostanejo mladiči do zime, ko se tudi dokončno osamosvojijo.

Ogroženost

Divji petelin je pri nas močno ogrožen, saj so med mladiči zelo velike izgube, neredko tudi cela legla, poleg tega pa človek močno posega v njegov življenjski prostor in ga prekomerno vznemirja. Lov na petelina se je v Sloveniji končal že daljnega leta 1980, vendar jih zato ni nič več, kajti pomembnejše je vznemirjanje s strani človeka, kot tudi nepopravljivo spreminjanje in uničevanje njegovega življenjskega prostora ter podrejanje kratkoročnim človekovim interesom.

Skip to content