V Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani deluje v okviru Kustodiata za nevretenčarje Slovenski arhiv živalskih zvokov. Ena od dejavnosti Kustodiata na nevretenčarje je raziskovanje bioakustike žuželk, s poudarkom na stenicah (Heteroptera) in pojočih škržadih (Homoptera: Cicadoidea).

Predstavljamo značilne napeve 9 vrst škržadov. 8 jih najdemo v Sloveniji, Cicadetta mediterranea pa živi na obali južne Istre blizu Pule (Hrvaška).

Napevi nekaterih manjših vrst so sestavljeni iz visokih tonov in prehajajo v ultrazvok (na primerTettigetta brullei) ter so težko zaznavni s prostim ušesom. “Ultrazvočni detektor” (UsD, v našem primeru detektor Ultra Sound Advice S-25) z usmerjenim mikrofonom (Mic) nam pomaga locirati majhne škržade celo do razdalje 50 m.

Predstavljeni posnetki so bili narejeni z usmerjenim mikrofonom Telinga Pro III in DAT rekorderjem (Sony TCD-D3 ali TCD-D7)(DAT) v poletjih 1994/95 v Sloveniji in v enem primeru z drugo snemalno opremo (Cicadetta montana) v Rusiji. Avtorja sta Matija Gogala (Ljubljana) in Andrej V. Popov (St.Petersburg, Rusija). Sonogram je bil izdelan s programsko opremo Signalyze 3.0.

Zaradi visokih frekvenc v napevih nekaterih vrst imajo zvočne datoteke frekvenco vzorčenja 48 kS/s. Če ne morete predvajati zvoka z isto frekvenco, potem znižajte frekvenco vzorčenja. Napev bo potem malo upočasnjen in znižan.

Avtorji:

• Prof.dr. Matija Gogala
• Prof.dr. Andrej Popov
• Dr. Tomi Trilar

 

Tri večje v Sloveniji pogoste vrste pojejo zelo glasno in jih je lahko razpoznati:

• veliki škržad Lyristes plebejus (Scopoli, 1763)
• jesenov škržad Cicada orni Linnaeus, 1758
• krvavordeči škržad Tibicina haematodes (Scopoli 1763)

 

Na kraškem območju lahko slišimo in najdemo srebrastega škržada Tettigettalna argentata (Olivier, 1790) ..

Napev pritlikavega škržada Tettigettula pygmea (Olivier, 1790) (=brullei (Fieber, 1876)) in ima največ energije v spektralnem območju med 16 in 20 kHz (glej spodnji sonogram) in ga zato lahko slišimo brez pomoči ultrazvočnega detektorja samo od blizu (do 1 ali 2 m). Napev je podrobno opisan v reviji Acta entomologica slovenica 5(2): 89-101 (1997).

Prezrti škržad Dimissalna dimissa (Hagen 1856) ima zapleten ponavljajoč vzorec napeva in ga lahko slišimo s prostim ušesom.

Sredozemski škržad Cicadetta mediterranea Fieber 1876 ima dve različni frazi (1, 2). To vrsto lahko najdemo na travi in drugih zelenih rastlinah na obalnem območju južne Istre. Članek, ki podrobno opisuje njen napev, je izšel v reviji Acta entomologica slovenica 5(1): 11-24 (1997).

Vrsta, ki jo najdemo tudi v hladnejših predelih Evrope in Slovenije je gorski škržad Cicadetta montana s. str. (Scopoli 1772). .
V Sloveniji smo našli še eno doslej neidentificirano sorodno vrsto, ki bo v bodočnosti tudi predstavljena.

Keka ali kokošji škržad Cicadivetta tibialis (Panzer 1798) je še ena majhna vrsta z dvema napevoma v visokih frekvencah. Časovni vzorec prvega napeva spominja na C. mediterranea, drugi napev pa ima zelo drugačno in enostavnejšo strukturo . Podroben opis napeva te vrste je bil objavljen v reviji Acta entomologica slovenica 4(2): 45-62 (1996).

Oglejte si napeve evropskih škržadov na tej povezavi.

Fascinantni napevi škržadov iz jugovzhodne Azije (Matija Gogala & Tomi Trilar)

Glasne pojoče žuželke – škržadi – kažejo v jugovzhodni Aziji visoko raznolikost oblike, barv in zvočnih signalov. V zadnjih nekaj letih sva s kolegi iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, nekajkrat obiskala to območje in tam posnela veliko fascinantnih napevov škržadov. Tukaj je skromen izbor iz bogate zvočne kulise, vezan samo na ostanke izginjajočih deževnih gozdov jugovzhodne Azije.

Prikazani digitalni posnetki izvirajo v glavnem iz Tajske in Malezije. Več napevov iz Bornea (Sabah, Sarawak) lahko najdete na domači strani Klausa Riedeja iz Nemčije.

Identificirane vrste škržadov

• Napev škržada vrste Purana nebulilinea iz polotoške Malezije ima dolge sekvence (okrog 1 minute) visokofrekvenčnega napeva z značilno frekvenčno modulacijo, ki se lahko večkrat ponovi brez prekinitve (Kos in Gogala, 2000).
• Poslušajte napev vrste Purana sagittata iz Gombaka in gozdnega rezervata Temengor (Perak, polotoška Malezija) ter za primerjavo še iz narodnega parka Endau Rompin (polotoška Malezija) (Trilar in Gogala, 2002).
• Naslednji primer dolgega zapletenega napeva je petje vrste Purana metallica z otoka Ko Tarutao (Tajska). Celotno ponavljajočo se sekvenco, ki je ritmično zelo zapletena, je pvič opisal Gogala, 1995 pod imenom Purana aff. tigrina. Po opisu vrste pod imenom Purana metallica je sledil še podroben opis njenega petja (Trilar in Gogala, 2007).
• Pojoči škržad z najbolj zapletenim znanim napevom v rodu Purana je Purana latifascia iz Kampong Lubu (Sabah, Borneo). Dolge fraze visokofrekvenčnega napeva vsebujejo kar tri različne sekvence s frekvenčno modulacijo, ki si sledijo v značilnem redosledu (Trilar in Gogala, 2007).
• Škržadi iz rodu Maua so sorodni tistim iz rodu Purana, kar lahko opazujemo tudi v strukturni njihovih napevov. Oglej si filmček pojočega Maua albigutta iz narodnega parka Endau Rompin (Gogala in ostali, 2004).
• “Tii-tii-taj” (Meimuna tavoyana) iz Doi Suthep (Chiang Mai, Tajska) je ravno tako opisan v delu Gogala, 1995.
• Pisani škržad vrste Tacua speciosa, posnet v narodnem parku Kinabalu (Sabah, Borneo), je tukaj predstavljen s kratko sekvenco svojega napeva, ki je običajno dolg čez deset minut.
• Ravno tako iz narodnega parka Kinabalu (Sabah, Borneo) je opisan napev vrste Kalabita operculata (Trilar, 2006).

avtor: Matija GOGALA, Ljubljana

Članek s tem naslovom je bil objavljen v Muzikološkem zborniku, 33 (1997): 5-21, izšlo v Ljubljani, Slovenija.

Veliko primerov živalskih zvokov ali vibracijskih signalov omenjenih v tem članku je predstavljenih v obliki oscilogramov in sonogramov. Za boljšo predstavo o tem sporazumevanju predstavljamo naslednje primere živalskih zvokov in vibracijskih signalov.

Mnogo žuželk proizvaja vibracijske signale in napeve, med najbolj zanimivimi so tisti, ki jih proizvajajo majhne stenice (Heteroptera) iz družine Cydnidae. Signale proizvajajo z dvema različnima mehanizmoma, stridulacijo, drgnjenjem nazobčanih delov telesa, s potresavanjem telesa ali s preprostim timbalom. Za njihovo sporazumevanje so pomembni samo tresljaji podlage in ne zvok, ki se prenaša po zraku.

Naš primer je stenica, imenovana lišček, Tritomegas bicolor

Kadar se ga dotaknemo, če je napaden ali kako drugače zmoten, proizvaja s stridulacijo kratke neenakomerno pononavljajoče se stridulacijske signale. Signal se imenuje signal vznemirjenja

Bolj zanimivi so vibracijski napevi med dvorjenjem in parjenjem. Samci proizvajajo prvi napev dvorjenja (MS-2) s ponavljajočimi se frazami, ki so sestavljene iz nizkofrekvenčnega dela, sledijo trije ali štirje stridulacijski čiriki. Če je samica pripravljena na parjenje, odgovori z dolgo sekvenco kratkih stridulacijskih signalov (FS-2). Čez nekaj časa samec preide na intenziven drugi napev dvorjenja (MS-3). Te signale lahko slišite kot celo sekvenco in vidite vsakega posebej na naslednjih ilustracijah:

Druga sorodna vrsta stenic je Sehirus luctuosus Samčev (vibracijski) napev dvorjenja močno spominja na bobnarski solo jazz glasbenika.

Naslednji zanimiv primer je akustično obnašanje plenilske stenice Phymata crassipes

Ima veliko vibracijskih napevov in enega izmed njih uporabljajo v alternaciji samci, samice in celo nedorasle živali. Poslušajmo dve alternirajoči živali. Te stenice odgovarjajo s takšnimi vibracijskimi signali tudi na različne zvoke in celo na človeški govor ali žvižganje in posnemajo trajanje takih zvokov. Lahko poslušate tako alternacijo med stenico (Ph) in izvajalcem poskusa (H) in si ogledate spodnji sonagram:

Še več presenečenj nas čaka v akustičnem svetu tropskih in subtropskih dežel – kjer ogroženi naravni ekosistemi še vedno obstajajo. Avtor je imel priložnost preučevati fascinantne napeve škržadov jugovzhodne Azije in zvoke drugih živali v deževnih gozdovih Malezije in Tajske.

V nasprotju z evropskimi škržadi tam nekatere vrste pojejo kot ptice z visoko stopnjo frekvenčne modulacije, kar zveni takole:

Število pojočih škržatov je na nekaterih mestih tako visoko, da si morajo razdeliti čas petja z drugimi vrstami v določenem vrstem redu, da je sporazumevanje učinkovito. Zaradi tega se zvoki v deževnem gozdu spreminjajo iz ure v uro, kot je prikazano v naslednjih primerih iz gozda Belum v Maleziji.

zjutraj belum1, pred poldnevom belum2, popoldne belum3, zvečer belum4, ponoči belum5

Več primerov napevov tropskih škržadov lahko slišite na strani o azijskih škržadih.

Presenetljivi so tudi mnogi napevi tropskih ptic, nekatere pojejo v durovih ali molovih lestvicah navzgor (a) ali navzdol (b) kot Myiophoneus caeruleus (a – glej spodaj!)

Primer najbolj zapletenega in fantastično usklajenega petja živali, ki sem ga slišal in posnel v Narodnem parku Taleban (Tajska), je bilo petje dveh gibonov v polifoniji. Poslušajmo kratek odlomek takega sozvočnega glisanda ki je prikazan tudi na grafu spodaj.

Avtor, biolog z nekaj glasbene izobrazbe in izkušenj dela na področju bioakustike več kot 40 let. Prikazati želi primere svojih raziskav, predvsem žuželk, pa tudi drugih živali, predvsem lastnosti živalskih zvokov, ki so zanimive tudi z glasbenega stališča. Predstavljena je široka raznolikost akustičnih signalov, spremenljivost živalskih napevov in prisotnost nekaterih glasbenih elementov v teh vzorcih. V živalskih napevih lahko najdemo zapletene vzorce in ritme, enakomerno alternacijo, posnemanje drugih zvokov, petje v tonalnih načinih, petje v sozvočju z drugim primerkom ali primerki in celo nekakšen ples v ritmu svojega napeva.

Povzetek

Večina predstavljenih primerov v prvem delu tega članka je iz vibracijskih napevov evropskih vrst stenic (Insecta: Heteroptera) v drugem delu pa so napevi živali (škržadi, ptiči in sesalci) posneti v tropih. Biotska pestrost tropskih deževnih gozdov se odraža v bogastvu zvočnih kulis, še posebej v jugovzhodni Aziji. Na avtorja je med njegovimi odpravami še posebej naredila vtis zvočna raznolikost tropskih škržadov, z nenavadno visoko stopnjo frekvenčne modulacije za žuželke in z mnogimi vrstami, ki pojejo izključno v točno določenem časovnem okviru dneva ali noči. Tam je tudi mnogo ptic, ki pojejo po lestvicah navzgor in navzdol in giboni, ki pojejo v polifoniji. Celotna zvočna slika nemotenega tropskega deževnega gozda je neskončna simfonija narave, ki se spreminja od ure do ure, z viškom ob večerni zarji.

V zadnjem času nastaja veliko kaset in zgoščenk s posnetki zvočnih kulis ali z izbranimi živalskimi zvoki – za nadomeščanje doživetij v naravi, za meditacijo, kot zanimiva zvočna podlaga ali v znanstvene namene. Nekateri skladatelji uporabljajo posnetke živalskih zvokov kot vir novih idej ali celo kot material za bioakustične skladbe*). Digitalizirani zvočni primeri, uporabljeni v tem članku, so dostopni tukaj na spletni strani. Morda pa je najbolje samo pazljivo prisluhniti glasovom v naravi.

*) Kot primer lahko poslušamo “bioakustično skladbo” Dotiki skladatelja Boštjana Perovška. Skladba vsebuje zvoke sintetizatorja, harmonike in glasove več kot 16 vrst čričkov, škržadov, stenic, čebel, žab in ptic.